Imajo moški raje kure?

Sicer nisem ravno ljubiteljica krompirja, ampak ga vseeno jem. Blagor vam, ker boste zdravi umrli.

trenutno sta na udaru pšenična moka in krompir, pišejo pa se hvalnice svinjski masti in maslu, ki sta bila na udaru( popolnoma neupravičeno) pred tem (pa še kaj drugega seveda)…o nečem je treba pisati in delati raziskave, da se upraviči denar in delovno mesto…[/quote]
Verjetno bo tudi na tem nekaj. Je pa treba vse te raziskave vzeti z rezervo. Pogosto se izkažejo za povsem napačne. Ene so manipulativne, druge površno izvedene itn.
Zase lahko rečem, da nimam nobenih znakov diabetesa, še manj pa znakov debelosti. Je pa res, da ga jem mogoče 1x na tedena ali manj. Z zelenjavo. 🙂

Marko, pa ne da se opravičuješ, ker ješ krompir??

Pa ne samo to. Sem šel tudi v cerkev se spovedat. :))

trenutno sta na udaru pšenična moka in krompir, pišejo pa se hvalnice svinjski masti in maslu, ki sta bila na udaru( popolnoma neupravičeno) pred tem (pa še kaj drugega seveda)…o nečem je treba pisati in delati raziskave, da se upraviči denar in delovno mesto…[/quote]

Jep, za paradižnik je konec devetdesetih prišlo ven, da je kancerogen, ko sem pa pred nekaj leti brala izsledke enih drugih raziskav, je bila pa zgodba obratna. Ne spomnim se več, katera učinkovina, ki je v paradižniku, je bila omenjena kot super duper v boju proti raku… Go figure…

Ravno zato zdaj vedno poskušam odkriti vir raziskave; pogosto se namreč izkaže, da je financirana s strani določene firme, ki s pomočjo “raziskav” poskuša vodo speljati na svoj mlin…

govor je o likopenu, ki ima dokazano pozitivne učinke na telo in sicer kot antioksidant, s tem da je likopen prisoten v sadju in zelenjavi (korenje, paprika, lubenice itd) in jim daje značilno rdečo barvo, ga je pa zelo veliko v paradižniku, je pa potrebno nekaj vedeti, da je paradižnik in je paradižnik, to kar se dobi pozimi iz rastlinjakov kjer se goji v umetnih pogojih( hidroponika, umetna svetloba) je daleč od paradižnika, ki se goji v naravnih pogojih v zemlji bogati z humosom in brez “nadstreškov” nad njim….kancerogenost so pripisovali paradžniku iz dveh razlogov, eden je, da naj bi se nabiralo škropivo pri peclju in se kao tam koncentriralo, kar je vsak zame za lase privlečeno ter seveda sam način pridelave paradižnika v umetnih pogojih, to pa ni za zanemarit, ampak to velja za vso hrano…o škdoljivost bele moke (predelane) pa je pisal že recimo pred 150 leti Kneipp..

Ste malo zašli ampak naslov bi res lahko imel prehramben pomen.:)

jaooo….smo že pri hrani 😀 jst pa obožujem paradižnik…sploh v grški solati k je še lepo feta zraven in mi prov dol visi če je kancerogen al ne…tud pečen krompir mi je prva liga…pa še čevapi in mamo popoln piknik 😀

Tisti plastični paradižnik iz trgovine sploh nima okusa po paradižniku, pa naj bo poleti ali pozimi.

trenutno sta na udaru pšenična moka in krompir, pišejo pa se hvalnice svinjski masti in maslu, ki sta bila na udaru( popolnoma neupravičeno) pred tem (pa še kaj drugega seveda)…o nečem je treba pisati in delati raziskave, da se upraviči denar in delovno mesto…[/quote]

Jep, za paradižnik je konec devetdesetih prišlo ven, da je kancerogen, ko sem pa pred nekaj leti brala izsledke enih drugih raziskav, je bila pa zgodba obratna. Ne spomnim se več, katera učinkovina, ki je v paradižniku, je bila omenjena kot super duper v boju proti raku… Go figure…

Ravno zato zdaj vedno poskušam odkriti vir raziskave; pogosto se namreč izkaže, da je financirana s strani določene firme, ki s pomočjo “raziskav” poskuša vodo speljati na svoj mlin…[/quote]

To je že dolgo znano, kdo daje nalepko “zdravo” prehrambenim izdelkom. Prehrambeni monopolisti kupijo znanstvenike brez strokovne etike. In ti izdajajo nalepke “zdravo”, ki ni nič drugega kot reklamna vaba za potrošnike.

Resnično zdravo in predvsem okusno, je tisto, kar ti zraste na domačem vrtu.

Likopen je bil, ja, hvala. 🙂

Ja, jaz imam to srečo, da mami na vrtu odlično uspeva in ga imam vsako sezono na razpolago dovolj… In če se škropivo nabira pri peclju, me prav nič ne moti, ker mama uporablja samo škropivo iz namočenih kopriv in gabeza, sicer ga pa pred uporabo tudi operem. 🙂

Jep, za paradižnik je konec devetdesetih prišlo ven, da je kancerogen, ko sem pa pred nekaj leti brala izsledke enih drugih raziskav, je bila pa zgodba obratna. Ne spomnim se več, katera učinkovina, ki je v paradižniku, je bila omenjena kot super duper v boju proti raku… Go figure…

Ravno zato zdaj vedno poskušam odkriti vir raziskave; pogosto se namreč izkaže, da je financirana s strani določene firme, ki s pomočjo “raziskav” poskuša vodo speljati na svoj mlin…[/quote]

To je že dolgo znano, kdo daje nalepko “zdravo” prehrambenim izdelkom. Prehrambeni monopolisti kupijo znanstvenike brez strokovne etike. In ti izdajajo nalepke “zdravo”, ki ni nič drugega kot reklamna vaba za potrošnike.

Resnično zdravo in predvsem okusno, je tisto, kar ti zraste na domačem vrtu.[/quote]

Mah, nalepke “zdravo”, “eko”, “bio” me sploh ne ganejo. Odkar sva se s partnerjem peljala mimo “eko” kmetije, ki svoje izdelke prodaja na tržnici, se samo še nasmehnem… To, da se na vsake toliko splošne prehrambene smernice spremenijo, se mi zdi še večji debilizem…

Ja, takšne igrice so živ hudič za žrtev (pa kdor koli že to je).

Poznam moškega, ki se je noro zaljubil v žensko, s katero sta imela občasne poslovne stike.
Vsakič, ko ji je hotel povedati, da je pripravljen na kaj več si je ona izmišljala razne razloge, da ga je zavračala.
Enkrat mu telefonira, da je spoznala moškega, s katerim se odpravlja na kavo.
Drugič mu je očitala, da je prenežen z njo in ona rabi nekoga, ki jo bo vodil, postavil na realna tla.
Tretjič mu je očitala, da je nerazumevajoč z njo in da ona potrebuje bolj nežno osebo.
Kakšne zmenke je zavračala z izgovorom, da mora biti s svojimi otroki, čeprav ji je on povedal, da njeni otroci niso nobena ovira in da jo jemlje v kompletu.
Včasih mu je tarnala, da si želi takšnega čisto preprostega moškega.
Spet drugič, da si želi moškega z uspešno kariero in veliko poznanstvi.
Pa kako je ona zavračala že boljše primerke…
Vsakič se je revež povlekel, da si zaceli rano, vendar je ona vedno našla načine, da se mu je dovolj približala, da je padel njegov obrambni zid.

No skrataka, po dveh letih, pa je ona bila tista, ki se mu je vrgla v objem. Ampak tokrat jo je on zavrnil. S težkim srcem in veliko bolečino. Razlog, pa zelo preprost. Ugotovil je, da sploh ne ve, kaj ta ženska hoče, kaj si želi, kaj pričakuje v življenju.

In ja, še vedno jo ljubi. Ampak počasi se je pobral . Spregovori z njo par stavkov, vendar jo ne spusti več blizu, da bi ga ponovno prizadela. Pravi, da ima enostavno dovolj.
Vesel je, da kadar jo vidi, da ga ne stisne več v prsih in da nima občutka, da so mu spodrezali noge. Že zdavnaj ji je zaželel srečo… z nekom drugim. :-))

Čuki – Vso srečo ti želim[/quote]

Zdaj ga čaka samo še temeljito posvečanje samemu sebi, da ugotovi,
kaj je z NJIM narobe, da je poiskal točno tako žensko in se tako zelo
nesmrtno zaljubil vanjo (ni naključno)…[/quote]

Najprej…. človek nima vpliva, v koga in kdaj se zaljubi.
Kasneje ko zaljubljenost preraste v ljubezen (to pa je odločitev) lahko trezno ugotovi, da z nekom pač zadeve ne bodo prav lahke ali pa celo vedno na meji konfliktov, nezadovoljstva z njegove strani… je pa res bolje, da reče Adijo in Srečno. :-))

Ljudje to počno vsak dan. Eni pač poskusijo najprej skupaj shajati in med “vožnjo” nasedejo, drugi spoznajo to še preden se vsedejo skupaj in podajo na “vožnjo”. :-))

Problem nastane seveda šele, če se nekdo neprekinjeno zaljublja v neprave osebe. :-))

Siddharta – Ring

Če se nekdo enkrat zaljubi v napačno osebo, še ni znak za alarm… posvečanje samemu sebi postane smiselno, če to vajo (zaljubljanje v napačne) kar naprej ponavlja in ponavlja. :-))

Zdaj ga čaka samo še temeljito posvečanje samemu sebi, da ugotovi,
kaj je z NJIM narobe, da je poiskal točno tako žensko in se tako zelo
nesmrtno zaljubil vanjo (ni naključno)…[/quote]

Najprej…. človek nima vpliva, v koga in kdaj se zaljubi.
Kasneje ko zaljubljenost preraste v ljubezen (to pa je odločitev) lahko trezno ugotovi, da z nekom pač zadeve ne bodo prav lahke ali pa celo vedno na meji konfliktov, nezadovoljstva z njegove strani… je pa res bolje, da reče Adijo in Srečno. :-))

Ljudje to počno vsak dan. Eni pač poskusijo najprej skupaj shajati in med “vožnjo” nasedejo, drugi spoznajo to še preden se vsedejo skupaj in podajo na “vožnjo”. :-))

Problem nastane seveda šele, če se nekdo neprekinjeno zaljublja v neprave osebe. :-))

Siddharta – Ring

Če se nekdo enkrat zaljubi v napačno osebo, še ni znak za alarm… posvečanje samemu sebi postane smiselno, če to vajo (zaljubljanje v napačne) kar naprej ponavlja in ponavlja. :-))[/quote]

To ja. Ampak kljub temu te določene zadeve privlačijo….za katere se
niti ne zavedaš, zakaj….in kaj to pomeni za prihodnost – to pa spet
glede na vzorce, ki si jih pobiral iz primarne družine…
Npr. Ene ženske “iščejo” nasilneže….same bi debelo gledale in zelo
odločno zanikale, da to same izberejo….privlačijo jih pa moč, suverenost,
odločnost itd…
Ali pa nekatere vedno znova izberejo odvisnike….ki jim željio kao pomagat
Finta je v tem, da ti je to VŠEČ. Da te privlačijo osebne lastnosti, ki na
prvi pogled ne izdajajo pravega problema…ampak se potem izkaže, da je
tako.
Seveda to ni za alarm….za paniko zganjat.,…je pa vseeno fajn, da poskusiš
malo analizirat, kaj točno ti je bilo pri napačni osebi tako zelo všeč….in
kaj to pove o tebi samem….