Če niste poročene, ste le priležnice svojemu partnerju?
In če ti to obljubo izreče pred celim svetom? Saj se v nobenem primeru ne zaobljublja svetu ampak tebi, če mu je pa to težko povedat pred celim svetom in ti to samo v kakem intimnem trenutku šepeče v uho…..
Eh ne vem kolko ga je potem v hlačah, če tega ne zmore/noče izreč pred vsemi.
Mogoče si pa niti sama ne želiš sprejet te odgovornosti ? ;)[/quote]
No, pa se pojdimo ping pong s predlogi. Ne, obljube, namenjene meni, ne rabi slišat cel svet, ne čutim te potrebe. Kaj potem kaj bolj drži, če je pred celim svetom? Je delež ločitev pri poročenih kaj manjši kot pri koruznikih? Zakaj čutite tako močno željo, da o svoji zavezi obvestite vse živo, ki se jih to navsezadnje tiče zelo malo? Vas je strah, da jo boste težje držali, če bo samo med dvema? Saj veš, če na ves glas razglašaš, da boš shujšal deset kil, pa se nič ne zgodi, ti je veliko bolj nerodno, kot če to obljubiš samo sebi in nihče niti ne ve, da bi rad shujšal.
Meni se zdi poroka čisto v redu stvar – za tiste, ki si jo želijo. Ne vem pa, zakaj imate poročeni toliko povedat proti koruznikom. Morate res dvigovati ceno svojemu zakonu – je ta tako slab, da morate dajati drugo opcijo v nič in ljudem na koruzi očitati, da se ne upajo zavezati?
Sploh je pa ta trditev smešna, kaj si kdo upa, glede na vse varanje in glede na vse ločitve. Mislim, resno, kako po vseh teh grozljivih procentih sploh govorite o neki obljubi pred celim svetom kot o nekem idealu?
Ah, nekdo lahko obljubi (karkoli) pred celim svetom in potem spozna, da je naredil napako, drugi pa lahko obljubi sam pri sebi in se tega drži. Lahko govorimo o pogumu ali pa lahkovernosti, čas pokaže resnico. 🙂
Včasih je imela skupnost neko vlogo, vrednost, pomen, ker brez skupnosti pač nisi (oz si zelo težko) preživel v krutem svetu, zato so bili nekoč ljudje v skupnosti veliko bolj povezani kot danes in je dana beseda nekaj veljala. Sploh za žensko je bil to riziko, ker ona nosi “posledice” in če se je kdo samo zaj***l (dobesedno) je bilo to slabo za tudi skupnost. Tako je imela dana beseda neko težo, obveznost, ki je tudi na ta način par držala skupaj.
Dvomim, da je tebi danes mar za skupnost v kateri živiš in, da se ne prilagajaš njenim “zahtevam”, ker če se ne, potem si oblečena le zato, da te ne zebe, neglede na starost oblačil, ali pa hodiš poleti naga okoli, ker ti je pač vroče in ti je figo mar kaj si skupnost misli o tebi…… 😉
Ker si pa sposobna preživet (sebe in otroka/e) brez partnerja, ti skupnost to omogoča ;), ti pa tudi njegova obljuba ne pomeni kaj dosti….predvidevam 🙂
Je pa to dvorezen meč. Tudi on je na nek način (bolj) “prost” in se posledično mogoče ne trudi toliko …. ali pa še bolj?, ker je v stalnem strahu pred tvojo “zapustitvijo”..
Eh, kdo bi vedel 🙂
Hja, nekdo se lahko tudi v strahu pred “zapustitvijo” bolj trudi, kot nekdo, ki ima “garantirano”. 🙂
Popravljam:Poroka kot taka je dana beseda nekomu pred skupnostjo, takrat konkretno – pred povabljenci na to “ceremonijo”, mogoče samo pričami.
Če tebi NI mar za skupnost (Jaz si želim, da človek da “obljubo” samo meni, ne celemu svetu. Obljubo, da me bo spoštoval, da bo iskren do mene in da ko bo z menoj, da je dejansko z menoj.) in ti je dovolj, da da nekdo obljubo samo tebi oz po tvoje ti “le” naredi otroka….. in je s tem stvar rešena, dogovorjena, potem ok. Kot tak bi teoretično lahko zadevo pred svetom tajil, ko tebe ne bi bilo zraven, če pa to naredi pred “vsemi”, pred pričami…. Eh potem pa moraš bit res…nizkotneš? po duši da si to “privoščiš”, čeprav je danes to menda čisto normalno, ker ima pač doma tečno babo in nagovarja sodelavko nap.
Sej si je sama kriva kaj je pa tečna….. 😉
Kot rečeno, če tebi ni mar za skupnost in dano besedo pred to skupnostjo, zakaj se oziraš nanjo pri drugih stvareh (nap. oblačenju), če ti pa ni čisto nič mar? Kaj te briga, pač delaš kar ti paše, a ne? 😉 🙂
Če bi bila poroka povezana samo s ceremonijami in ljubeznjo, ne bi bil nihče poročen. Zakonska zveza je ZAKON. Prej kot boste to poštekali, predvsem zakonaboječi moški, prej bo vašim ženkam življenje lažje. Recimo v porodnišnici pri izpolnjevanju birokratskih zadev in podobno. Meni je vseeno kako kdo živi, kaj kdo komu “obljubi”. Je pa neodogvorno predvsem od dveh staršev, ki živita skupaj, imata otroke, da nista poročena. Izvenzakonska skupnost na žalost še ni tako idelana “skupnost”, da bi iz tega tudi otroci imeli zagotovoljene vse pravice in vso zaščito, katerero bi jim vsak odgovoren starš želel omogočit. Koliko se pa vi trudite v neki zvezi, pa koliko ste zaljubljeni, pa koliko se hočete na poroki afnat pred sorodniki, pa je čisto postranskega pomena. Me pa takšna idiotska in najstniška razmišljanja odraslih osbkov niti ne presenečajo. Ne le da jeSlovenija posala država brez vrednost, postala je pobebavljena država, kjer si vsak vse razlaga zelo pavšalno, po možnosti v skladu s tem, kar tako mimogrede prebere na spletu.
Poglejte kakšne dvajsetletnike, ki zdaj stopajo na slovenkso sceno. Otroke “zanih” staršev, ki so “delali, kar je njim pasalo” v življenju. T i otroci so čustveno ranjeni ljudje, ki bodo polovico življenja porabili, da se bodo rešili travm, ki so jim jih njihovi ta stari zakuhali. So pa neverjetno odralsi za svoja leta. Tako dorasli kot njihovi starši nis bili nikoli. V izjavah nekaterih primerkov v tej temi pa prepoznava bol filozofijo njihovih staršev. Res lepi nastavki za bodočnost vaših otrok!
Poroka kot taka je dana beseda nekomu pred skupnostjo, takrat konkretno – pred povabljenci na to “ceremonijo”, mogoče samo pričami.
Če tebi NI mar za skupnost (Jaz si želim, da človek da “obljubo” samo meni, ne celemu svetu. Obljubo, da me bo spoštoval, da bo iskren do mene in da ko bo z menoj, da je dejansko z menoj.) in ti je dovolj, da da nekdo obljubo samo tebi oz po tvoje ti “le” naredi otroka….. in je s tem stvar rešena, dogovorjena, potem ok. Kot tak bi teoretično lahko zadevo pred svetom tajil, ko tebe ne bi bilo zraven, če pa to naredi pred “vsemi”, pred pričami…. Eh potem pa moraš bit res…nizkotneš? po duši da si to “privoščiš”, čeprav je danes to menda čisto normalno, ker ima pač doma tečno babo in nagovarja sodelavko nap.
Sej si je sama kriva kaj je pa tečna….. 😉
Kot rečeno, če tebi ni mar za skupnost in dano besedo pred to skupnostjo, zakaj se oziraš nanjo pri drugih stvareh (nap. oblačenju), če ti pa ni čisto nič mar? Kaj te briga, pač delaš kar ti paše, a ne? 😉 :)[/quote]
Kje sem napisala, da delam, kar mi paše? Moja skupnost povsem uradno in z zakoni omogoča enakopravnost zakonske in zunajzakonske zveze. Legalizirala je koruzništvo. Ni ga prepovedala tako kot nespodobno obnašanje in goloto v javnosti.
Tukaj:
Vsaj jaz sem to tako razumel, da če si obljubo razlagaš po svoje pač delaš kar ti paše, ker tudi obljubo definiraš kakor ti paše 😉
Saj načeloma s tem ni nič narobe dokler sta sama, ko pa v to zvezo “vstopijo” otroci se pa stvari nekoliko “zakomplicirajo” in enostavno ne moreš več počet kakor ti paše, ker gredo lahko nekatere stvari na škodo nič krivih otrok. Tu smo moški malo manj odgovorni in marsikateri se “rabi” zaobljubit, ne samo pred mamo svojega otroka, rabi nek “plot”, da se zave svoje odgovornosti, ženskam je to dano po naravni poti ;).
Saj če zadeve definiraš tako, da ne gre otrokou v škodo ni nič narobe, kaj pa takrat, ko temu ni tako? Pri otrocih je pa itak tako, da se napak zavemo, ko jih ni mogoče več “direkt” popravljat in le njim ostane “dota”, ki jim je bolj v breme kot v pomoč.
Če hodiš v volnenem puloverju svoje babice, ki še vedno odlično greje (opravlja svojo primarno funkcijo 😉 se še ne obnašaš nespodobno, si samo malo drugačna od ostalih, ki se oblačijo po zadnji modi 🙂
Saj pod obleko smo vsi nagi. A je to zate grdo?
Nekako mi ni jasno zakaj je to v družbi označeno za nespodobno, če bi bil kdo nag. Tudi neporočeni so bili nekoč (nedavno) “nespodobni” (kaznovani, izobčeni…), sploh če so še spočeli pankrta….
In ti pritrjuješ tej filozofiji še danes? :/
Po drugi strani si pa sama postavljaš lastna pravila? :/
@Robi… od moderatorja bi pa človek pričakoval “širše” razmišljanje, predvsem pa, da mu ni vseeno. 🙂
[/quote]
Tega, da otroci nimajo enakih pravic, pa nisem vedela. V čem so otroci, rojeni v zunajzakonski zvezi ali celo samohranilki, pred zakonom na slabšem? To bi morali pa takoj odpraviti! Varuh človekovih pravic sploh ve za to?[/quote]
Če bi podrobneje poznala zakone, bi to lahko verjela, vedela in ne bi spraševala. Razumela bi tudi zakaj istospolni niso zadovoljni zgolj s samo registracijo njihove zveze, ampak hočejo zakonsko zvezo.
Mogoče pa poznaš od zakonov samo tistega najbolj praktičnega, na podlagi katerega neporočena mati, lahko od države povleče več denarja za svoje “nezakonske” otroke. 🙂
Varuhinja človekovih pravic to zagotove ve, ampak TI tega ne veš.
Če nisi na tekočem, nov družinski zakonik ni bil sprejet, torej…
Moraš pa se tudi ob tem zavedat, da vsi, ki živijo v izvenzakonski skupnosti tega svojega koruzništva ne legalizirajo. Zanimivo je, da je v tovrstnih primerih ob razpadu takšne neregistrirane zveze bolj zaščiten eden od partnerjev, tudi glede delitve premoženja, kot pa recimo še nerojeni otrok. Da o problemih z dedovanjem v takšnih primerih niti ne govorimo. To niso izmišljeni primeri, to so praktični primeri, ki jih je v Sloveniji ogromno. Veliko otrok je ostalo brez “dediščine” po smrti očeta, ki je z njihovo materjo živel v neregistrirani izvenzakonski skupnosti, ker so ostali dediči obstoj takšne skupnosti izpodbijali ipd. Nemalo težav je tudi v primerih, če, bog ne daj oče še nerojenega otroka, tragično premine, še preden se je ta otrok rodil in bi ga lahko priznal kot svojega. itd.
Razlike med civilno zakonsko zvezo in registracijo izvenzakonske skupnosti za sama partnerja morda niso bistvene, so pa lahko bistvene za njihove otroke. Sicer pa če nekdo registrira izvenzakonsko skupnost, bi se lahko tudi civilno poročil. Ga ne bi kaj dosti več stalo, je pa res da z zakonskega vidika ti dve zadevi nista povsem identični, navkljub ali prav zaradi določila 12. člena zzzdr. Tudi če klepetulja misli, da sta. 🙂
Ampak saj nima smisla razlagat detajle. Za vas je poroka itak samo afnanje v beli obleki in zaobljuba večne zvestobe, dokler pač traja. 🙂
V branje:
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (zzzdr)
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzdr_upb.pdf
Zanimivo diplomsko delo na to temo:
http://www.fu.uni-lj.si/diplome/pdfs/diplomska/jerasmartina.pdf
Nekaj na hitro:
http://kjekajkakozakaj.blogspot.com/2011/02/zakaj-bi-se-porocil.html
Tudi v primerih zakonske veze in ločitve, lahko eden izmed zakoncev izpodbija vlaganje v skupno premoženje.
Zato se premoženje ne deli na pol. Ob pogoju, da eden toži drugega.
Koruzništvo je poenoteno z zakonsko vezo in ni nobene potrebe po legalizaciji, saj koruzništvo ni ilegalna veza. Če se koruznikoma rodi otrok, se šteje, kot da sta poročena. Zato država upošteva skupne prihranke in dohodke obeh, pa čeprav nista legalizirala svojega koruzništva.
Tega, da otroci nimajo enakih pravic, pa nisem vedela. V čem so otroci, rojeni v zunajzakonski zvezi ali celo samohranilki, pred zakonom na slabšem? To bi morali pa takoj odpraviti! Varuh človekovih pravic sploh ve za to?[/quote]
Če bi podrobneje poznala zakone, bi to lahko verjela, vedela in ne bi spraševala. Razumela bi tudi zakaj istospolni niso zadovoljni zgolj s samo registracijo njihove zveze, ampak hočejo zakonsko zvezo.
Mogoče pa poznaš od zakonov samo tistega najbolj praktičnega, na podlagi katerega neporočena mati, lahko od države povleče več denarja za svoje “nezakonske” otroke. 🙂
Varuhinja človekovih pravic to zagotove ve, ampak TI tega ne veš.
Če nisi na tekočem, nov družinski zakonik ni bil sprejet, torej…
Moraš pa se tudi ob tem zavedat, da vsi, ki živijo v izvenzakonski skupnosti tega svojega koruzništva ne legalizirajo. Zanimivo je, da je v tovrstnih primerih ob razpadu takšne neregistrirane zveze bolj zaščiten eden od partnerjev, tudi glede delitve premoženja, kot pa recimo še nerojeni otrok. Da o problemih z dedovanjem v takšnih primerih niti ne govorimo. To niso izmišljeni primeri, to so praktični primeri, ki jih je v Sloveniji ogromno. Veliko otrok je ostalo brez “dediščine” po smrti očeta, ki je z njihovo materjo živel v neregistrirani izvenzakonski skupnosti, ker so ostali dediči obstoj takšne skupnosti izpodbijali ipd. Nemalo težav je tudi v primerih, če, bog ne daj oče še nerojenega otroka, tragično premine, še preden se je ta otrok rodil in bi ga lahko priznal kot svojega. itd.
Razlike med civilno zakonsko zvezo in registracijo izvenzakonske skupnosti za sama partnerja morda niso bistvene, so pa lahko bistvene za njihove otroke. Sicer pa če nekdo registrira izvenzakonsko skupnost, bi se lahko tudi civilno poročil. Ga ne bi kaj dosti več stalo, je pa res da z zakonskega vidika ti dve zadevi nista povsem identični, navkljub ali prav zaradi določila 12. člena zzzdr. Tudi če klepetulja misli, da sta. 🙂
Ampak saj nima smisla razlagat detajle. Za vas je poroka itak samo afnanje v beli obleki in zaobljuba večne zvestobe, dokler pač traja. 🙂
V branje:
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (zzzdr)
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzdr_upb.pdf
Zanimivo diplomsko delo na to temo:
http://www.fu.uni-lj.si/diplome/pdfs/diplomska/jerasmartina.pdf
Nekaj na hitro:
http://kjekajkakozakaj.blogspot.com/2011/02/zakaj-bi-se-porocil.html%5B/quote%5D
Česa vsega človek ne prebere … ženska, daj v šesto prestavo, obtičala si v 19. stoletju.
Zakone pa zelo dobro poznam, nisi zaznala sarkastičnega tona v mojem vprašanju?
Dober odvetnik je sposoben izpodbiti VSE, razen materinstva.
Tega, da otroci nimajo enakih pravic, pa nisem vedela. V čem so otroci, rojeni v zunajzakonski zvezi ali celo samohranilki, pred zakonom na slabšem? To bi morali pa takoj odpraviti! Varuh človekovih pravic sploh ve za to?[/quote]
Če bi podrobneje poznala zakone, bi to lahko verjela, vedela in ne bi spraševala. Razumela bi tudi zakaj istospolni niso zadovoljni zgolj s samo registracijo njihove zveze, ampak hočejo zakonsko zvezo.
Mogoče pa poznaš od zakonov samo tistega najbolj praktičnega, na podlagi katerega neporočena mati, lahko od države povleče več denarja za svoje “nezakonske” otroke. 🙂
Varuhinja človekovih pravic to zagotove ve, ampak TI tega ne veš.
Če nisi na tekočem, nov družinski zakonik ni bil sprejet, torej…
Moraš pa se tudi ob tem zavedat, da vsi, ki živijo v izvenzakonski skupnosti tega svojega koruzništva ne legalizirajo. Zanimivo je, da je v tovrstnih primerih ob razpadu takšne neregistrirane zveze bolj zaščiten eden od partnerjev, tudi glede delitve premoženja, kot pa recimo še nerojeni otrok. Da o problemih z dedovanjem v takšnih primerih niti ne govorimo. To niso izmišljeni primeri, to so praktični primeri, ki jih je v Sloveniji ogromno. Veliko otrok je ostalo brez “dediščine” po smrti očeta, ki je z njihovo materjo živel v neregistrirani izvenzakonski skupnosti, ker so ostali dediči obstoj takšne skupnosti izpodbijali ipd. Nemalo težav je tudi v primerih, če, bog ne daj oče še nerojenega otroka, tragično premine, še preden se je ta otrok rodil in bi ga lahko priznal kot svojega. itd.
Razlike med civilno zakonsko zvezo in registracijo izvenzakonske skupnosti za sama partnerja morda niso bistvene, so pa lahko bistvene za njihove otroke. Sicer pa če nekdo registrira izvenzakonsko skupnost, bi se lahko tudi civilno poročil. Ga ne bi kaj dosti več stalo, je pa res da z zakonskega vidika ti dve zadevi nista povsem identični, navkljub ali prav zaradi določila 12. člena zzzdr. Tudi če klepetulja misli, da sta. 🙂
Ampak saj nima smisla razlagat detajle. Za vas je poroka itak samo afnanje v beli obleki in zaobljuba večne zvestobe, dokler pač traja. 🙂
V branje:
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (zzzdr)
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzdr_upb.pdf
Zanimivo diplomsko delo na to temo:
http://www.fu.uni-lj.si/diplome/pdfs/diplomska/jerasmartina.pdf
Nekaj na hitro:
http://kjekajkakozakaj.blogspot.com/2011/02/zakaj-bi-se-porocil.html%5B/quote%5D
Česa vsega človek ne prebere … ženska, daj v šesto prestavo, obtičala si v 19. stoletju.
Zakone pa zelo dobro poznam, nisi zaznala sarkastičnega tona v mojem vprašanju?
Dober odvetnik je sposoben izpodbiti VSE, razen materinstva.[/quote]
Takšni kot si ti klepetulja imate srečo, da živite v družbi, v kateri je skupnost bolj odgovorna do življenj vaših otrok ( tudi v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in konvencijah o zaščiti otrok) kot vi sami.
Kar se odvetnikov tiče. Ne more si vsaka neporočena mati ali otrok iz takšne zveze privoščit dobrega odvetnika. Večina mater, ki si ga lahko privoščijo, pa je itak poročenih. 🙂
Ta odgovorna družba je ljudem omogočila, da lahko praktično zastonj sklenejo zakonsko zvezo. Civilna vendarle ni nek hud simboni obred. Je prej štancanje potrdil o sklenitvi zakonske zveze. 🙂
Ampak zaradi tako neodgovrnih osebkov kot se tukaj najdejo, je ta odgovorna družba morala naknadno še izenačevat izvenzakonsko skupnost z zakonsko zvezo. Da bi bili lahko nezakonski otroci zaščiteni od te družbe. Če že od lastnih staršev niso. Kaj naj rečem, imaš večjo srečo kot pamet, da živiš v Sloveniji.
Pa ej, lahko ti filozofiraš v nedogled. Če si registrirala izvenzakonsko skupnost in se iz nekega principa ali kdovečesa nočeš poročit, meni to ni ravno odraz nekega velikega civilizacijskega napredka. Kvečjemu odraz nazadovanja. Da o racionalnosti takšnega razmišljanja in takšnih odločitev niti ne govorim. Sicer pa je to tvoj problem ne moj, če imaš družino in nisi poročena in živiš v iluziji, da si napredna ženska 21. stoletja. Meni na žalost nobena “iz principa” nepopročena mati ne deluje najbol inteligentno. 🙂
Mogoče v tvojem primeru ta zdeva celo zelo dobro funkcionra. Saj ne rečem, da ne. Ampak na podlagi svoje izkušnje ni pametno zatrjevat, da je to dobro za vse. Ker za večino navadnih smrtnikov v 21. stoletju to ni. In ti lahko naštejem veliko različnih primerov, ko tudi dober odvetniki ni bil vsemogočen in so imeli ljudje brezvezne probleme v življenju samo zato, ker sta dva hitreje štancala otroke kot razmišljala.
Tudi v primerih zakonske veze in ločitve, lahko eden izmed zakoncev izpodbija vlaganje v skupno premoženje.
Zato se premoženje ne deli na pol. Ob pogoju, da eden toži drugega.
Koruzništvo je poenoteno z zakonsko vezo in ni nobene potrebe po legalizaciji, saj koruzništvo ni ilegalna veza. Če se koruznikoma rodi otrok, se šteje, kot da sta poročena. Zato država upošteva skupne prihranke in dohodke obeh, pa čeprav nista legalizirala svojega koruzništva.[/quote]
Koruzništvo ni ilegalna zveza, ni pa sama pos ebi samoumevna. Moraš jo na nek način dokazovat. Med drugim tudi z življenjem na istem naslovu itd. Oziroma jo dokazovat v vsakem, recimo da pravnem psotopku, znova. Poleg tega je pri takšni zvezi težko določljiv datum začetka obstoja takšne zveze. Če gre samo za to, da dva tako mimogrede živita skupaj.
Recimo da mora v obdobju krize eden od koruznikov na delov tujino za 2 leti, potem obstoj te zveze v tem obdobju ni tako samoumeven kot si ti mogoče misliš, da je. V bistvu v tem obdobju ta skupnost sploh ne obstaja.
Kar zadeva otroke rojene v takšni zvezi pa mora oče tega otroka najprej priznat, ni kar samoumevno njegov. Vse lepo in prav, če je to izvedljivo. Ti pa povem, da se je tudi že zgodilo, da je oče umrl v prometni nesreči dober teden dni preden se je njegov otrok rodil. In problemov, ki so iz tega sledili, tudi dober odvetnik ni zmogel rešit v prid temu otroku.
Drugače pa jaz osebno nimam nič proti izvenzakonskim zvezam oziroma koruzništvu. Zagovarjam samo to, da je, če le starša nočeta okrog prinašat države, v primeru, ko se ta zveza širi v družino, torej ko pride do potomcev, bolj smiselna sklenitev zakonske zveze.
Je pa to seveda svobodna država. Človeku lahko nekaj dobronamerno svetuješ, sam se bo pa odločil kaj bo naredil s svojim življenjem. Jaz od tega li so okli mene poročeni ali neporočeni ljudje nimam nič. Zase pa vem kako bi ali sem ravnala in zakaj tako. Pa nisem edina. 🙂
vsem NEODGOVORNIM pa še ta poduk. Če pričakujete otroka in ste v izvenzakonski skupnosti,se zavedajte, da je v primeru očetove smrti pred rojstvom otroka postopek dokazovanja očetovstva lahko zelo kompliciran ali celo neizvedljiv. Zato za te zadeve poskrbite pravočasno.
V pirmeru, da pride do smrti, mora mati poskrbeti za odvzem tkiva pokojnega za dnk testiranje še pred morebitnim kremiranjem.
Marsikatera mati tega ni vedela in je “pametno” mislila, da je na pdolagi večletne registrirane izvenzakonske skupnosti postopek dokazovnaja očetovstva zgolj formalnost. Žal ni.
Drugače je pa dobro, da so vsi, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, vsaj tako dobro pravno podkovani kot klepetulja in sposobni si kadarkoli privoščit dobrega odvetnika. Sicer bo zanje veliko ceneje, če se preprosto poročijo. 🙂
@Boom,
ni bojazni, imam že dva otroka in moj partner je še kako živ. 🙂
Mi je pa med drugim zelo poznan primer kolegice, katere partner je umrl pred rojstvom otroka, v prometni nesreči v tujini. Zaradi stroškov so v Slovenijo pripeljali samo žaro, dnk testov ni bilo mogoče več opraviti. Naj ob tem poudarim, da se v takšnih primerih očetovstvo lahko dokazuje maksimalno 1 leto po rojstvu otroka. Z njegovimi sorodniki ni bila v nekih prijateljskih odnosih, tako da je bil po njegovi smrti še problem glede dedovanja itd. Otrok je danes že šoloobvezen in še vedno ga v celoti sama vzdržuje in resnično ji ni lahko. Če bi bila poročena, bi bilo precej drugače.
Ne gre se meni tukaj za dokazovanje mojega prav za vsako ceno, hočem samo, da ljudje malce razmislijo preden sprejemajo določene odločitve v svojem življenju.
Jaz osebno mislim, da klepetuljina zveza odlično funkcionira in da je morda upravičeno užaljena ob branju mojega zapisa. Ampak po drugi strani pa tudi vem, da je veliko več ljudi, ki živijo na koruzi, dosti bolj neodgovornih kot je ona in da se jim o zakonodaji ne sanja kaj dosti. Enostavno si nočejo komplicirat življenja z neko birokracijo, ki jo prinese sklenitev zakonske zveze, ne vedoč, da lahko ravno zaradi tega potem padejo v še večje birokratske in pravne komplikacije.
Zato sme hotela opozorit tudi na vidik sklepanja zakonske zveze. Da ne gre tukaj smao za neko simboliko pa prerekanje ali je neporočena ženska priležnica ali ne.
Se pravi, če pa umre poročen moški, je pa takoj jasno, kdo je otrokov oče in ni potrebno nobeno dokazovanje?? Zakaj bi bilo sploh to dokazovanje potrebno? Verjetno zaradi kake zapuščine ali česa podobnega?
Marko,
naša zakonada je zaenkrat takšna, da je vsak otrok, ki se rodi poročeni ženski, avtomatično otrok moškega, ki je poročen z njegovo mamo. Gledano pravno formalno. Tudi če po biološki plati to ni res in je oče recimo poštar :). V bistvu imamo tako “fajn” zakonodajo, da za očeta otroka še 300 dni po ločitvi avtomatično velja bivši zakonski partner matere tega otroka. Tudi če je v tem primeru biološki oče nekdo drug. Ta mora potem svoje očetovstvo dokazovat s tožbo. Predlagane spremembe družinskega zakonika so predvidevale tudi nekaj novosti glede tega.
Torej, če se rodi otrok materi, ki je bila poročena in je v času nosečnosti ovdovela, je otrok avtomatično »pripisan« pokojniku. V primeru izvenzakonske skupnosti pa to ni tako.
Zakaj bi bilo to pomembno, da ima otrok znanega četudi pokojnega očeta, pa menda ni treba posebej poudarjat. Eno je recimo problem dedovanja, ki ni nepomemben, drugo pa recimo problem pokojnine do katere je otrok upravičen po očetu do 15. leta oziroma dokler se šola (ne dlje kot do 27. leta). Pa še kaj bi se našlo.
Že v prvem postu sem iz tvojih besed čutil prezir in obsojanje.
Verjamem, da se izgovarjaš na zakone, vendar principi ne izhajajo iz zakona, ampak iz (slabih) izkušenj.
Takšnih primerov, kjer oče umre v času nosečnosti ali par dni po rojstvu otroka, je pravzaprav skoraj nič, v primerjavi z vsemi procedurami, ki so potrebne za ločitveni postopek. Ki pa ni zastonj.
Se poročiti zaradi strahu, da bo bodoči oče umrl, se mi zato zdi absurd.
Že v prvem postu sem iz tvojih besed čutil prezir in obsojanje.
Verjamem, da se izgovarjaš na zakone, vendar principi ne izhajajo iz zakona, ampak iz (slabih) izkušenj.
Takšnih primerov, kjer oče umre v času nosečnosti ali par dni po rojstvu otroka, je pravzaprav skoraj nič, v primerjavi z vsemi procedurami, ki so potrebne za ločitveni postopek. Ki pa ni zastonj.
Se poročiti zaradi strahu, da bo bodoči oče umrl, se mi zato zdi absurd.[/quote]
Robi, kot mati,se trudim kakor se le da zaščiti svoja otroka po svojih najboljših možnostih. Zato se mi je tudi za otrokovo prihodnost vedno zdelo dosti bolj varno, da se rodi v zakonu.Predvsem kot mati, ne glede na to koliko pravnega znanja imam ali nimam, pa se mi določene življenjske odločitve nekaterih mater zdijo resnično neinteligentne. Še posebej, ko gobcajo, da one za dokaz ljubezni ne potrebujejo papirja. Za ljubezen morda ne, za kaj drugega pa mogoče ja.
Seveda pa se ne pročiš zaradi misli na smrt. Ampak če imaš nekoga rad, če si želiš z njim ustavrit družino in če imaš rad svojega še nerojenega otroka, ne vidim razloga, zakaj bi sploh tvegal. Saj vendar hočeš ustvarit družino!
Robi, ti praviš, da se ni smiselno poročit iz strahu,da partner umre med nosečnostjo. A ne poročit se iz strahu pred ločitvijo, pa po možnosti pri tem spravit v čuden položaj še otroke, je pa bolj logično??
Kar se tiče primerov, ko oče umre v nosečnosti, jih ni tako malo. Ampak noben povsem odgovoren starš se pri zagotavljanju varne prihodnosti svojega otroka ne bo skliceval na statistiko ali celo statistično napako. 🙂
Procedura ob ločitvi? A se poročiš z mislijo na ločitev? A ustvarjaš družino z mislijo na ločitev in razpad družine? Če ja, potem tukaj nekaj ni v redu. In je že to, da si z nekom, a se nočeš vezat nanj, hočeš pa njegovega otroka, precej večji absurd. 🙂
Procedure ob ločitvi so pravno gledano lahko zelo minimalne. Če gre za probleme v zvezi z dedovanjem, pa je to vse isti šmorn tudi v primeru razpada izvenzakonske skupnosti. V bistvu je v slednjem še več birokracije, ker moraš vsako malenkost dokazovat.
In še več birokracije je tudi v času samega trajanja izvenzakonske skupnosti, ker moraš obstoj takšne skupnosti v določenih pravnih zadevah vedno znova dokazovat za vsak pravni postopek posebej.
Tako da… ne vem no, jaz sem v primeru, ko gre za družino, torej da ima par enega ali več otrok, še vedno ZA zakonsko zvezo. 🙂 Medtem ko se mi v primeru parov, ki nimajo otrok, izvenzakonska skupnost ne zdi kaj bistveno drugačnega kot zakonska zveza. Teorije glede priležnic me ne zanimajo. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.