Če niste poročene, ste le priležnice svojemu partnerju?
Včeraj sem se pogovarjala z eno kolegico, ta je med pogovorom o enem človeku, ki živi v zunajzakonskem razmerju ( skupaj sta že dosti časa, a nista poročena), omenila njegovo partnerico kot njegovo priležnico, in to v zelo zaničljivem zvoku, kot pojasnilo pa moram verjetno povedati še to – da je kolegica zelo zagrizena katoličanka. Sama sem bila kar presenečena – meni pomeni partnerska zveza dveh dolgoletnih partnerjev nekaj čisto enakega kot partnerska zveza dveh poročenih.
To me je spomnilo na temo spodaj – ko je eden vprašal, kakšna je razlika med poročeni in neporočeni, odgovori pa so bili nekaj čisto drugega; da se neporočeni nimajo pravico nazivati med seboj kot mož in žena, ker pač niso poročeni.
Zanima me pri vseh neporočenih, ki ste v koruzništvu, imate kdaj občutek, da katoličani drugače gledajo na vaše partnerstvo? Da nekako vajino partnerstvo ni toliko vredno kot partnerstvo poročenega para?
vsak naj živi, kakor mu paše..poročeni, koruzniki, homoseksualci itd…in kaj si cerkev misli o tem, men dol visi…najino partnerstvo je zame največ vredno, kljub temu, da nisva poročena…tako si pač želiva
Sem katoličanka, pa nikoli nisem uporabila te besede “priležnica”. Mislim, da to ni zraslo na katoliškem zeljniku. Imam pa kolega, zagrizenega ateista, ki pogosto svoje punce imenuje za priležnice. Že sošolec na faksu, tudi ateist, je svoji punci vedno rekel “moja pi…ka” itd. To je stvar neke osebne kulture posameznika ne pa tega ali je nekdo katolik ali ne. Verjetno tudi različni ljudje tovrstne besede različno dojemajo. Če se sicer ne gibaš med ljudmi, ki te ebsede pogosto uporabljajo, si laho šokiran.
Drugače pa i po mjem dojemanju tega izraza priležnica bolj letela na nekoga, ki sicer je z nekom v neki zvezi, a je to bolj taka hopa-cupa zveza, ali ap ta tip pogosto menjuje ženske in podobno. Kar tako nekaj bluzit, da imajo aktoličani kar az vse, ki živijo na koruzi, tak odnos, je pa neumno. večina katoličanov je tudi sama živela ali živi kar lep čas an koruzi. Tako da ne filozofirajte preveč.
Me sploh ne zanima, kaj si kdorkoli misli o moji zvezi, še najmanj me briga za kakšne verske fanatike s plašnicami na očeh. Pomembno je samo, da je nama fajn. In nama je, brez papirjev, prič, prstanov in ceremonij, ki kao pašejo zraven. In ja, jaz o svojem partnerju po 20 letih brez problema govorim kot o svojem možu. Kar tudi je, edino papirja nimava.
Zame en odnos, ki je izven zakona, kaže na neko neodločnost, dvom, pomanjkanje globine. Danes se ni noben problem poročiti in s tem samo obelodanti celemu svetu, da sta dva skupaj. V dobrem in slabem itn. To jasno potezo cenim in ja, drugače gledam poročene in neporočene pare. Tadrugi se mi zdi, ali da si puščajo nekakšno rezervo ali pa imajo preganjavice prve vrste.
Aja, sem ateistka, 100%.
Narobe si razlagaš, vsaj glede mene 🙂 Jaz preprosto ne maram ceremonij, tisti papirček pa mi ne pomeni nič, pred zakonom smo itak izenačeni tako zunjanzakonski kot poročeni, pa mimogrede: prav tako kot se ni noben prblem danes poročit (kot ti praviš), se tudi ni noben problem ločit, tako da rezerve in preganjavice imaš ti enake 🙂
v najinem odnosu ni prav nič pomanjkanja, dvomov še manj pa neodločnosti, sem prepričana, da imava vse, kar imajo poročeni pari…ok razen papirja, ki pa meni nič ne pomeni..
ja res se ni noben problem poročiti…vendar se mi zdi stran vržen denar…raje ga porabim za karkoli drugega, kot pa za nepotrebne ceremonije
Sem neporočena skupaj živiva 15 let in imava otroka. Se lepo razumeva, rada se imava, zaupava, skratka nič nama ne manjka. Poznam pa pare, poročene, ki se na vzven kažejo v lepi luči, nimajo pa tistega kar imava midva, zaupanje, iskrenost in ljubezen. Požvižgam se na vaše prstane in poročne papirje.
Hahahahahahaha ne me j*bat?!!! Hahahahahahahaha to se zajebavas verjetno a ne?? Omb, sej ne morem verjet, da je v teh casih mozno, da kdo izjavi kaj tako do koca zaplankanega in neumnega!! Neeeee, to se zajebavas 100%, saj vem da je folk starokopiten, ampak kaj takega?? To pa res ne morem verjet. Pa OK, lej mene niti slucajno ne briga kaj si o meni in moji zvezi mislijo taksni ljudje. Ce imajo tako kratko pamet in se imajo cas ukvarjat z mano se mi zelo ZELO smilijo! Hehehe sej se kr ne morem vrjet no….kaj vse clovek ne zve tukaj. No pa se nekaj – moja babi je stara 87 let in je vedno bila verna kristjanka. Moj partner je musliman in imava otroka. Zivima v izvenzakonski skupnosti (tako se namrec to drugace imenuje). Takoj ga je sprejela in ga ima rada kot svojega lastnega vnuka. Niti enkrat ni rekla zal besede cez njega, bog ne daj, da ga slucajno jaz kdaj posimfam ker ga takoj brani. Nikoli ni vprasala kdaj bo poroka, niti ko sma oznanila da sem noseca. Je bila iz srca vesela in vsem povedala da bo prababica. V njenih casih ni bilo obicajna ne izvenzakonska skupnost, se manj pa s kom druge vere. Pa je vse to sprejela brez travm, obsojanja in komentarjev. Za tako staro zensko bi clovek lahko rekel, da se ji oprosti, ce bi bila starokopitna in zaplankana, pa je ocitno veliiiiiko bolj napredna od vasih dragih kolegic! Mene bi bilo na njenem mestu tako sram, da bi se v zemljo pogreznila! In bog vam pomagaj vsem tistim, ki mislite, da ste nekaj vec samo zato ker imate prstan na roki. Ker tukaj ne more pomagat vec nobena cloveku poznana medicina in zdravila! Pa lp od prileznice!
Sorči, ampak tole je kr neki. Imaš sicer lahko svoje mnenje, se pa absolutno ne strinjam z njim.
Pa saj ne živimo 100 let nazaj no. Meni je čisto vseeno, a sta dva poročena, ali ne, nič drugače ne gledam nanju kot par. Je še kaj drugega v odnosu, kot tisti papir, ki dokazuje, da sta si pred kr enim tujcem “rekla da”. To zame še zdaleč ni merilo za globino odnosa.
Nama se še ni uspelo poročiti, pa si nihče izmed naju ne “pušča rezerve”, težav s preganjavico pa tudi nimava. Imava se zelo rada. Poročila se bova naslednjo pomlad, če bo po načrtu. In to v strogem družinskem krogu, ker se ne bova poročila zaradi drugih. Tudi poročnega pompa ne bo. Low budget poroka pač.
Sicer pa vem za primer mladega para, ki se je z veliiiikim pompom poročil par let nazaj…poroka je bila velika in razkošna, tam vsaj ene 30 jurčkov so zmetali vanjo, če ne še več. Pred kratkim je nevesta ženina meni nič tebi nič lepo “ruknila ven” in šla na počitnice z novim tipčkom. Predvidevam da je šlo za zelo globok odnos =/ ker je bila poroka tako odmevna, al kakšno je tvoje mnenje?
Če si slučajno delaš kakšne iluzije, da pa poroka pomeni odločnost, gotovost, globino, prepričanost, potem se bridko motiš. Upam, da ne boš tega občutila na svoji koži, ker tega ne privoščim nikomur. Ampak tudi če se ne bo zgodilo tebi, boš priča mnogim drugim odločnim, gotovim, globokim in prepričanim, ki bodo svojemu možu/ženi pljunili v obraz.
Zakaj misliš, da je laže odit iz zunajzak. zveze kot iz zakona? Z danes na jutri odidejo prvi in drugi, varajo prvi in drugi, dve gnezdi pletejo prvi in drugi. Ko bi vsaj bilo tako preprosto.
In kar se mene tiče, moj novi življenjski tovariš ne rabi nikomur ničesar obelodaniti, razen meni. Jaz sem edina, ki mora vedeti.
Točno na to sem pomislila, ko sem brala uvodni post in se 100% strinjam. Moški in ženska sta zame enakovredna, poročena ali ne. Jaz sem katoličanka, pa nikogar ne obsojam. Vsak ima svoje razloge za svoja dejanja in če jih jaz ne vem, ne morem pametovati. Marsikateri poročeni pari imajo dosti kalvarije v svojem zakonu, ki se samo še uradno imenuje zakon, v praksi pa je vse kaj drugega in na drugi strani veliko koruznikov goji zavidanja vreden odnos. Mislim, da je sreča v odnosu odvisna od obeh partnerjev in ničesar drugega. Poroka je kvečjemu nekakšno kronanje zveze, nikakor pa pogoj za srečo.
O tem, zakaj sva 15 let na koruzi, ne bom.
Bom pa nekaj dodala o zaplankanosti.
Ko sva pričakovala prvega otroka, ki se je rodil 2000 (jap, tretje tisočletje štetja se je začelo), me od sorodnika žena (je že furala univerzitetno kariero in danes z doktoratom predava na eni izmed lj. fakultet) zgroženo (ko izve, da poroke ne bo) vpraša: Ja kako boš pa rodila?? Dragi moji, od šoka nad njenim vprašajem, sem jo pozabila vprašat, naj kljub vsemu to malo razloži….da se prepričam, čer res to slišim iz njenih ust….Do takrat mi je vedno dajala vtis, da je človek širin, zmožnosti sprejemanja in empatije!
Od drugega sorodnika žena (učiteljica v osnovni šoli) pa me tudi vpraša: Ja pa bo otrok imel priimek??? Tudi tokrat od šoka nevljudno odprem usta in jih nekaj časa pozabim zapret!!
Tako je to, vidite! Povem vam, da koruza, nezakonski (če ima ženska otroka, in z njegovim očetom niti ne živita skupaj) otroci še vedno dvigujejo veliko prahu v naši družbi, veliko preveč, kot bi normalna zdrava pamet pričakovala.
Pa še dejstvo: V sloveniji se v zadnjih letih na osnovi podatkov rodi več otrok v izvenzakonskih skupnostih, kot zakonskih!!!!!!
Mešate cerkveno poroko z zaobljubo do smrti z navadno registracijo na matičnem uradu. Če si atiest pa malo bolj realen človek, veš, da zakon traja……..do ločitve ali smrti. Brez iluzij. A dokler traja ta veza, se je par upa tudi na ven potrditi in obelodaniti. Kaj, drugače rečeš “skupaj živiva”, kot dva najstnika rečeta “skupaj hodiva”?
Skupaj 12 let, izvenzakonska skupnost, 2 otroka, skupni kredit za hiško, skupne finance, itd…To sva midva. Razumeva se dobro, si vzameva čas za naju, …poročena pa nisva (zaenkrat) ker je najina želja se poročit nekje na morju, daleč na otoku, samo midva in otroka. Finance zaenkrat ta podvig ne dovoljujejo.
Moja prijateljica- poročena 5 let, en otrok, finance strogo ločene, čeprav on zasluži 2 krat več, si stroške delta na pol.Ona ima čez otrokove stroške, on stroške avtomobila-wtf?
V dobrem in slabem? Ma menoj:)
Jaz pa si razlagam besedo priležnica takole: to je neporočena, javno priznana ljubica poročenemu moškemu. Npr. francoski kralji so znani po svoji priležnicah, za katere so vsi vedeli in jih tudi priznavali.
Ljubica je pa lahko samska, lahko je poročena, ponavadi je skrivna, je pa vedno ljubica poročenemu moškemu.
Forum je zaprt za komentiranje.