32-letnica kaj se mi dogaja

Mogoče se bo pa kdo počutil ogoljufanega. Kaj misliš?[/quote]

a ti bi potem tudi kar kaj odrezal? Sem ji rekel, da je še v stadiju, ko lahko kaj doma reši.[/quote]
Jaz nisem rekel, da je v svetem pismu resnica. Si pa ti. 😉

ti si tudi najbrž sled izgubil/la
Mogoče hočeš reči “moj Bog”….

Sem tudi tam,povsod samo preoblačim se,enkrat sem volkec enkrat ovcka drugič me ni…..jejhatajejhata

No, tu se skriva del problema, samo kaj za vraga si mislila prej? Se pa to ponavadi rado dogaja tistim, ki prehitro rinejo v poroko in družino.

Zato je pametno biti s partnerjem odkrit. Če mu poveš svoje želje, fantazije, ti jih še vedno lahko izpolni. Če pa mu jih ne poveš, pa mu niti ne daš možnosti, da ti jih. Po drugi strani pa s tem škodiš tudi sebi, saj se ti ne izpolnijo in potem samo še fantaziraš, kako bi to lahko počel z drugimi, ko bi pa mirno lahko s svojim partnerjem. Če seveda prehitro ne skočiš z nekom v zakon oziroma če skočiš z nekom, s katerim nisi zadovoljen. Kar se dogaja avtorici, tako se vsaj zdi.
Še vedno pa mu lahko postopoma zaupa te svoje želje, izgubit nima kaj veliko.

@Boom-tudi jaz sem tradicionalno vzgojena.Poričila sva se pri 28,rodila leto kasneje,mislim da to ni prekmalu za žensko.Amprak prej sem jaz drugače funkcionirala,bila sva si podobna.Cca eno leto nazaj se je pa v meni nekaj spremenilo…

Zato je pametno biti s partnerjem odkrit. Če mu poveš svoje želje, fantazije, ti jih še vedno lahko izpolni. Če pa mu jih ne poveš, pa mu niti ne daš možnosti, da ti jih. Po drugi strani pa s tem škodiš tudi sebi, saj se ti ne izpolnijo in potem samo še fantaziraš, kako bi to lahko počel z drugimi, ko bi pa mirno lahko s svojim partnerjem. Če seveda prehitro ne skočiš z nekom v zakon oziroma če skočiš z nekom, s katerim nisi zadovoljen. Kar se dogaja avtorici, tako se vsaj zdi.
Še vedno pa mu lahko postopoma zaupa te svoje želje, izgubit nima kaj veliko.[/quote]

Se strinjam, čeprav je res, da za “tradicionalista” utegne to predstavljati šok in tega se najbrž ona boji.

S “prekmalu” sem mislil na premalo predhodnjega “staža”, recimo komaj kakšno leto po tem, ko sta bila skupaj. Morda tudi odločitev za otroka prekmalu po tem, ko sta tudi skupaj zaživela ipd.

Problem je v tem, ker si non stop v stalnih zvezah in pomoje ne veš, kdo sploh si ti….sama…

Pa to ni nobeno obsojanje, samo mnenje.

lp

Kdor išče konflikt, ga bo našel.

Če boš prebrala monologe z vsemi “žaljivimi” starimi citati vred, boš (mogoče) ugotovila, da v teh zapisih ni nič takšnega, kar ti ne bi že kdo drug v tej temi napisal.

Če se pa nekdo počuti užaljenega ob pripombi, da je včasih treba kakšno obsesivno stanje tudi zdravit, pa to lahko pripiše kvečjemu svoji nevednosti.

Drugače pa hvala bogu, da si v JU in da nisi recimo kirurg, ki bi ga med operacijo vzburila seksi ritka sestre, ki mu podaja skalpel.
Pa vzemi to kot sarkazem.

@Boom-se strinjam s tabo,ampak bila sva par pet let pred poroko,tudi živela skupaj,res pa je da sem se veliko izobraževala in zato nenehno ždela pred knjigami.@Moje mnenje-odprtih rok sprejmem tvoje mnenje enako se szi tudi meni @Bikini-se ti ipravičujem,šele kasneje sem dojela kaj se je dogajalo-grdo.Si me pa v zadnjem odstavku pošteno nasmejala:)))))

Sve je dobro, kad se dobro svrši 🙂

Prebiam tole in se smejim….Zanimiva ženska si ladybug88,ne pustiš se zajebavat,takšne kot ti so mi bile od nekdaj izziv.Mal si šokirala tele naše moške,no bi rekel fante,po mojem je povprečje med moškimi tukaj okrog 20,med ženskami pa okrog 30.Za takšne fante si ti prevelik zalogaj!Bi ti pa svetoval da za začetek poskusi z žensko,naj se tudi partner priključi če bo želel,če ne bo,se pa loči,ker pol tko ni taprav dec in izživi svoje sanje.Le tako boš našla mir.Pa srečno!

moje mnenje = ladybug88 in se sama s saboj pogovarja, to se vidi km daleč, ker ne zna presledkov delat za ločili in tudi ne pred začetkom stavka (kar je zelo moteče…) skratka nategancija na celi črti. Je pa baje visoko izobražena.

Mater, ima tvoja srečo s tabo! :)))

Zato pa je bolje iti k strokovnjaku, če meniš, da imaš težavo, ki je sama nisi sposobna predelati, ker sicer ti bo “vsak anonimni trotl”, ki ima 5 min časa, napisal svoje (subjektivno) mnenje, vključno z mano. 😉

Brez analiziranja, ni razumevanja. In problem je del tvojega življenja in odnosa, pa čeprav želiš prikazati, da to ni.

ja povej mozu. In se ‘napravita/nasemita’ in naj te nekje pocaka ali sreca in bo deloval kot drugi moski. No je pa res, da za kaj takega potrebujes veliko razumevanja s strani partnerja. Kar je velikokrat tezko.

ja, 32. so Krisusova leta, takrat se je tudi moji ftrgalo, a smo nekako zvozli, saj vsega mi pa res ni treba vedeti, je ženski treba pustiti dihati, če to rabi, pa sam sem se angažiral tako, da ni glih mogla rečti, da je doma premalo. A avanturizem je bil vseeno in ko ga je bilo preveč sem pač zarohnel in je pomagalo, vsega se pač ne da tolerirati. Težko boš samo z “vrtnarjenjem” prebrodla naval fantazij v sebi in s tem želja, slej ko prej se bo greh zgodil, če te žene v mislih k drugim moškim, te bo slej ko prej kateri prečital in potem se bo težko upreti. In tedaj boš dozorela. Če pa 100% nočeš varati, pa vso strast vrži v kaj drugega, npr. vrt….

Če nekaj želiš, tega se ne boš samo tako znebila.
Na tebi je samo da se odločiš, ali si boš privoščilato kar si želiš, ali ne.
Samo ti se lahko odločiš zase.

Malo več sexa (če vama ga slučajno primanjkuje), pa bo razlika očitna. 🙂

Kje je pa Sadni? ladybug88, si ga kaj videla?

najdi si moškega za seks, pol bo pa tud doma lažje

ok… predn dodam svoje:
prebrov sm temo samo do sredine četrte strani, tko da ne bit na bojnem nožu če je slučajno kdo kej podobnga napisu umes

kar se tiče začetne teme:

pejd najprej k psihologu (menda je to še vedno zastonj, ali pač?), nej ti pomaga najdt enga primernega psihoterapevta

pol k si pa pr psihoterapevtu, poglej al:
1. te ujčka
2. te polena pod noge meče

če te ujčka, menjaj psihoterapevta dokler te ne. usak dobr psihoterapevt ne bo kej dost ti pomagu s konkretnim problemom dokler te mal ne sprovocira (uni k ujčkajo načeloma tut pridejo do te točke, sam… to je po zlo velik dnarja :P), ker drugače psihoterapija ni velik drugačna od odkritga pogovora z dobrim prijateljem (ali partnerjem), kar pa je očitno brez pomena, sej ne bi bla tm če bi za to obstajala možnost, ali pač?

PS: če ni možnosti psihoterapevta menjat pol morš ti njega/njo tut mal pobarat da se zmiga in se ti res posveti, drgač bo sam dnar cuzov.

pol pa šele pride ornkt psihoterapija. to ni ala american happy family stil, ampak je odpiranje ran, ki lahko (ali pa tut ne, včasih se izkaze da je problem nekaj tako banalnega, da se dost hitr reš, je pa to redko) povzroči ornkt pizdarijo na vseh področjih lajfa (frendi, služba, družina, itd.). pa ne si delat utvar da bo to psihoterapevt pošlihtu, to je izrecno tvoja naloga, psihoterapevt je pa tm kot zrcalo, ki ga ne morš tko zlahka ignorirat.

kar se pa tiče kasnejše debate:

dobra komedija 😀

uff, sm še mal prebrov, morm par zadev dodat:

to, da greš k psihoterapevtu ni POPOLNOMA nič čudnega ali kakorkoli slabga, iz tega razloga obstaja zaupnost med pacientom in zdravnikom in zakaj so zdravniški kartoni zaupni, sam očitno zlo velik folka tuki na to pozabi ko kle pišejo 😛

drugič, psihoterapija predlagam ker je velikokrat učinkovita, definitivno pa ni za use, ker morš bit prpravlen na to, da ko te enkrat psihoterapevt usmeri v to (eni bi rekl da jih prisili, ampak ti ljudje lahko lepo utihnejo), da najdeš kje je u resnici problem, lahko to res zajebe tvoj celotn lajf tut za par let. ne hecat samga sebe, procent tistih, ki jim psihoterapija pomaga in pr tem al gre zakon u PM ali pa frendi / služba, je preko 10% (prebrov sm ene par člankov u zvezi s tem, številke so med 10 in 20%).