Mož je hladen kot led, kako naprej
Pozdravljeni,
prosim za nasvet. Z možem sva skupaj 15 let. Prvih deset let je bil super, odličen mož, oče, partner in vse. Res me je imel rad in vse nas. Imava 4 otroke in vsi ga obožujejo in on njih. Skratka vsa ta leta me je ljubil in je bil nor name.
Kasneje sem jaz v službi spoznala mojega sodelavca in počasi počasi se je začela med nama rahla simpatija. Mož je vedno več delal in ker sem bila sama mi je prijala pozornost tega sodelavca in včasih mi je napisal sporočilo in jaz sem mu vedno več na njih odgovarjala. To se je stopnjevalo do te mere da sva se parkrat srečala tudi zunaj na kavi, več pa nisva imela sporočila sva si pa še vedno pisala, nekako mi je bilo všeč da sem nekomu še všeč. Mož me je oboževal a vseeno mi je prijala pozornost mojega sodelavca, ki je postal kasneje tudi moj nadrejeni. Skratka, da skrajšam, mož je našel ta sporočila in ne samo to, celo videl naju je skupaj in v glavnem je ponorel. Prepričan je, da sva imela vezo, prebral pa je tudi sporočila, ki so bila res ljubezenske narave.
Od tega dne dalje se je vse spremenilo, najprej se je želel odseliti, potem pa je ostal ker ga otroci obožujejo ampak od tega dne je hladen, med nama je zid, obnaša se, kot da me nikoli ni imel rad. Enostavno samo še živi z nami, otrokom se posveča, vozi jih na treninge (kadar ni korone in so telovadnice odprte), skrbi za njih, z mano pa komaj kaj spregovori. Če pa že pa samo neke nujne reči, v glavnem sem mislila da bo to trajalo par mesecev. Ampak traja že več let. V bistvu je iz dneva v dan bolj hladen a včasih me je noro ljubil. Enostavno s tistim dnem se je vse končalo. Do mene bil vedno ljubeč, zdaj pa je tudi žaljiv in nesramen in tudi pred otroci mi včasih reče kaj grdega ali zavpije name, da me zaboli a se nasmejem, da tega ne bi opazili. Veljala sva za najbolj skladen par, zdaj mi pa rečejo tamali mami a sta skregana. Sicer so še majhni a opazijo stvari, ki niso lepe. Načeloma me moti da od takrat nikoli ne objame, ne prime za roko prej sva se vedno sprehajala z roko v roki, nikoli več me ne poljubi, enostavno živiva kot tujca. In to me boli, dobro sem kriva a spet ne toliko. Po tistem je bil sodelavec premeščen na drugo delovno mesto in se nisva nikoli več videla niti slišala.
Ne vem več kaj naj naredim, ne morem več tako živeti, naj povem da sem od takrat naprej večinoma doma, izgubila sem voljo do vsega, po službi ne hodim več ven s prijateljicami, v bistvu sem doma in gospodinjim in vse naredim za dom in sem že vsa ta leta doma.
Ampak njega to ne zanima, naredila sem to ogromno napako, on je prepričan, da sem ga prevarala in ne popusti in kadar nanese me zbada, v smislu kako je lepo imeti lepega sodelavca na primer ali kakšno podobno opazko in to se ne neha, včasih pa več mesecev nič ne reče pa tudi začel je več piti kar me zelo moti.
V bistvu sem iz vročega, lepega ljubezenskega življenja prišla v hladno temo iz katere ne vidim izhoda. Otroci so nori na njega, on na njih in ko sem razmišljala če bi odšla a ne vem kam so se začeli jokati in rekli da me ne bodo več pogledali če grem.
Zato sem stisnila zobe in ostala, ker ga imam rada, ampak to hladno ignorantsko obnašanje ne zmorem več prenašati. Enostavno je kot da bi zaledenel, obnaša se kot robot, in če se v teh letih ni spremenil na bolje se tudi ne bo, lahko rečem, da je samo vse še slabše.
V bistvu je moje življenje postalo eno samo enolično sranje, zbudim se, greva vsak na svoj šiht, ko se vrne skoraj da ne govori, če pa že pa kadar se njemu da, ne vpraša me kako mi je, kako se počutim, briga ga. Ne vem kako naprej, postala sem čustveno čisto otopela pa toliko ljubezni je v meni in življenje gre mimo mene, zdaj sem pa tudi že prestara, da bi kar koga našla in sploh nočem drugega, hočem da je mož tako zaljubljen v mene kot je bil ampak je ravno nasprotno od tega. Ne vem kaj naj. Hvala za odgovore.
Ko bosta sama, ga prosi za pogovor.Povej , kakor so napisala nam in ga postavi pred dejstvo: Ali bi ti lahko odpustil…ali pa gresta vsak svojo pot.Ker s takim.hladnim.odnosom otrokom kažeta, kakšno je zakonsko življenje…čeprav to ni..
Če ti ne more odpustiti…potem sama ne moreš vleči voza naprej…Starša bosta itak še vedno.
.
Čustveno si ga prevarala, ga izdala, nisi bila ob njemu ampak z drugim (čeprav ne fizično).
Razumljivo da je hladen (ti verjetno ne bi bila vroča od sreče, če bi se z drugo dobival, drugi dajal čas, pozornost in svojo podporo) mnogo manj razumljivo pa, da v takem odnosu ostajata, če ni z obeh strani želje kaj popravit, spremenit, izboljšat. Otroci ne morejo in ne smejo biti izgovor za napake, ki si jih delala in jih delata (on se sedaj izživlja nad tabo namesto da zadevo konča ali sprejme da skupaj popravita škodo)
Sicer pa sebe vprašaj, zakaj si rabila še od drugega pozornost, če te je mož oboževal. Verjetno si ga ti nisi kot moškega želela, pa te je zamikal drugi, ker drugače ni šans, da bi te drugi mikal..
prepričana sem, da me ne vara, ker po službi pride takoj domov, ampak on je deloholik in gre ali po službi delati, samo to vem, da gre delat ker gre v delovni obleki in vzame s seboj orodje in pač tudi ko pride vidim, da je res od dela umazan, ponavadi mi celo slika teren kjer dela, ali pa gre doma na vrt in tam kaj počne ali pa gre v klet in tam visi po par ur in nekaj sestavlja, skratka, samo da ni z menoj očitno.
vem, nekako mi je bilo lepo, da me spet nekdo osvaja in sem se počutila živo in zaželjeno, seveda je zadeva predolgo trajala, da je ugotovil in seveda mi je žal in hudo in bi rada vse popravila in rada bi, da bi bila spet naša družina srečna in vesela tako, kot je bila na začetku vsa ta leta, vendar on je hladen in mi je sam rekel da nikoli več ne bo isto, jaz pa trpim, ker mi je žal, ne želim ločitve, želim, da ostanemo skupaj. Ampak v vseh teh letih ni bolje, kvečjem slabše in prej mi je govoril res lepe besede, zanj sem bila princesa, nikoli mi ne bi žal besede rekel, medtem, ko mi zdaj reče tudi žal besedo in včasih me užali tako grdo, da osupla obstanem in ne morem verjeti kaj izgovarja. Ali pa mi kar reče pojdi stran in me pusti samega.
Tvoj mož spada med ljudi, ki nočejo odpustiti. Naredila si res hudo napako in izdala njegovo zaupanje. A včasih se da tako napako tudi odpustiti. Če je jasno, da se je krivec pokesal in da tega več ne dela in da tudi dela na sebi neke spremembe, ki vodijo v izboljšanje odnosa. Mene je bivši mož varal, a mu nisem odpustila. Predvsem zato, ker je pri meni iskal razloge za to in me prikazoval kot glavnega krivca za to, da je on revček moral iskati tolažbo pri drugi ženski. Opravičilo pa tako. Pri tebi se mi ne zdi, da bi pri njemu iskala krivca za svoje flirtanje. A si mu to tudi povedala? Ali si mu priznala, da si ti tista, ki je naredila napako, brez da bi mu hotela naprtit del krivde? Mogoče še en odkrit pogovor. Reci mu, da si bila lahkomiselna in da ti je žal, da si ga tako prizadela in uničila vajin harmoničen odnos. Vprašaj ga, ali je kaj možnosti, da ti odpusti in da začneta graditi odnos znova. Če bo rekel da, morda predlagaj kako terapijo, na katero bi skupaj hodila, da vama nekdo pomaga. To bi bilo nujno, da uredita, predvsem zaradi otrok. Saj ne želita, da vajini otroci odraščajo ob mamici in očku, ki se nimata rada. To je strašno za otrokovo dušo. Če ne zmore iti čez to, če noče niti poskusiti, naj ti pove in se potem raje razidita. Za otroke bo to tudi zelo hudo, a manj hudo, kot imeti za vzor zakonskega življenja hlad in odtujenost. Iskreno upam, da vama uspe. Samo ne več čakat, samo se ne bo uredilo.
Začni razmišljati, kako naprej… brez čim manj škode, še posebej za otroke. Ker poti nazaj verjetno ni, in to že sama dobro čutiš. Glede na to, da sta tako dolgo skupaj verjetno veš, kaj je tvoj sposoben oprostiti in kaj ne. Na žalost si pač še ena od tistih, ki mora nekaj izgubiti, da začne ceniti, kaj je imela.
Obstaja dolgi odgovor in pa kratki odgovor. Ker je pozno, se mi dolgega ne da več pisat. Na kratko pa: če bi rada imela še kaj lepega v življenju, si začni dopisovati z drugimi tipi. Bo prišla zaljubljenost, metuljčki, nekaj lepega. Pri možu ne bo več čustev. On te je zasovražil. Če sam hoče imeti tako življenje, potem naj ga ima. Ti pa si lahko srečna z drugim.
Berem odgovore in se popolnoma nič ne čudim, ko vidim ženska dvojna merila!
Kajti če bi moški to naredil, bi bili vaši odgovori v smislu; PUSTI PRASCA IN MU POBERI VSE, KAJ SPLOH ŠE DELAŠ Z NJIM, NIKOLI SE NE BO SPREMENIL…..
Tako pa jo tolažite in jima priporočate pogovor in terapijo.
Sram vas je lahko in tu je znak zakaj vas moški del, kot so viharc in ostali tako sovražijo!
Krive ste same in to se vam počasi, a zanesljivo maščuje, čeprav se tolažite da bo boljše!
Pa ne bo boljše, in PRAV JE TAKO!!
To se zgodi, ko imate polno rit vsega pa bi rade še več. Jaz tvojega moža razumem. Po rokah te je nosil, pa je dobil tole pod nos. Hvala lepa za to. Veliko je takih v današnjem svetu, pa še vsaki je žal.
Mislim, da si je on ustvaril nek ščit in še sam ne ve kaj bi naredil. Priporočam brutalen pogovor. Povej mu, kaj bi rad, naj ti vse pove. Ne ga prekinjat in vztrajej. Povej mu, da tako ne moreš živet, da če se ne da uredit, da gresta narazen. Glede na njegov umik, se najbrž niti ne zna spopadat s tem, razcepljen je na dve strani. Na eni strani ogromno razočaranje in obsojanje sebe, na drugi strani pa otroci. Vem kako moški razmišljajo, sploh taki.
to je pa kadar ljudje niste iskreni. Na istem položaju sem bila sama. Spoznala sem sodelavca in mi je bil všeč, res všeč in bi si želela nekaj več z njim, vendar je bil mlajši od mene. Zadrževala sem se le zato, ker vem, da bi se sam igral, da bi ostala brez vsega za prazen nič.
Ampak možu sem povedala vse takoj. Povedala sem mu, da mi je ta moški všeč, koliko je star, njegovo ime in mu pokazala sliko. In možu to seveda ni bilo všeč, bil je ljubosumen. Potem, čez čas je to sprejel, sprejel je, da ne bo nikoli nič od tega in da ni problemov, da mi je nekdo všeč, ker so bile tudi njemu druge kdaj pa kdaj všeč. In življenej je šlo naprej.
Meni je ta moški še vedno všeč in mi bo verjetno všeč še enkaj časa, potem pa ga bom pozabila. In mož je sprejel, da mi je lahko nekdo všeč. Ti si pa naredila nekaj drugega – nisi bila iskrena in ko je našel sporošila, si se počutila kriva. Zakaj?
Mislim resno, zakaj se počutiš krivo in si uničuješ življenje? Ti je pač bil všeč, si ga spoznala, si šla z njim ven in med vama ni bilo nič. S tem ni nič narobe, nisi njegova lastnina, imaš še vedno svoje življenje.
Dvigni glavo, zberi pogum, vzami si čas zase in premisli, če res želiš tako živet – v občutku krivde za nekaj, kar nisi storila, za nekaj, kar ti je bilo všeč – bit v družbi z nekom, pa čeprav je bila to moška družba. Ko boš ugotovila, ali res želiš tako živeti, zberi še malo poguma in možu ali napiši pismo in mu to v pismu razloži, ali pa mu to povej če veš da je razumen človk in ne bo začel kričat. Postavi mu odločitev in to je, da se razideta, če ni več zaupanja. In stoj za to odločitvijo in živi naprej.
Ampak NIKOLI si ne dovoli, da boš postala razvalina zaradi moškega. Ne le moškega, niti drugih. To je tvoje življenje in če si rada v družbi, je tvoja pravica. Nisi lastnina si oseba s čustvi. Dvigni glavo, nisi ničesar takega naredila, s čiemr bi se on tako obnašal do tebe. Komunikacija je vedno v odnosih pomembna in čas je, da zadevo razščistiš ali odideš.
vem, nekako mi je bilo lepo, da me spet nekdo osvaja in sem se počutila živo in zaželjeno, seveda je zadeva predolgo trajala, da je ugotovil in seveda mi je žal in hudo in bi rada vse popravila in rada bi, da bi bila spet naša družina srečna in vesela tako, kot je bila na začetku vsa ta leta, vendar on je hladen in mi je sam rekel da nikoli več ne bo isto, jaz pa trpim, ker mi je žal, ne želim ločitve, želim, da ostanemo skupaj. Ampak v vseh teh letih ni bolje, kvečjem slabše in prej mi je govoril res lepe besede, zanj sem bila princesa, nikoli mi ne bi žal besede rekel, medtem, ko mi zdaj reče tudi žal besedo in včasih me užali tako grdo, da osupla obstanem in ne morem verjeti kaj izgovarja. Ali pa mi kar reče pojdi stran in me pusti samega.
[/quote]
Okej, to meni ni razumljivo, zakaj bi ti bilo lepo, da te drug osvaja, če si že oboževana od moškega s katerim si, kaj šele da se počutiš ob osvajanju drugega živo in zaželjeno. Edino, kot sem že rekla-da ti tvoj kot moški nikoli ni bil seksipilen, spolno privlačen in nisi čutila te strasti do svojega. Ampak moški s katerim živiš ti pač mora biti tudi kot moški privlačen, drugače ga ti čustveno varaš ves ta čas veze. Partnerska veza ni cimerstvo.
ali da ti njemu nisi bila spolno privlačna, ko omenjaš da si se ob drugem počutila zaželjeno in živo. No, saj sama veš kaj in kako je bilo zares med vama.
Sama vem, da kadar nekomu neskončno zaupam in to podre z ritjo v “eni sekundi”, se postavljaj na glavo, da bo zaupanje spet nazaj. Nikdar več, nikoli več. Zakaj misliš, da te špika? Zato, ker je prizadet, ker si ga izdala, prizadela. Ker je vlagal v družino itd., ti pa, ko je prilika, pač tačke ponudiš drugemu.
In te ala kave – prevečkrat jih vidiš, ko v roku malice podelajo kaj drugega, kot malico oz. kosilo. In ja seveda, sporočilca so bila pa zgolj, oh, kako si pa kaj danes ane? Mečeš spet samo sebi kamne v oči.
Da se jest prelomim (recimo temu tako) in potem mi pa dec, ker mu je dolgčas in preveč lušno, začne vpletati tretjo osebo v življenje, ok, ni problem, pelji si jo v drug dom, pa z njo počni, kar te je volja.
Zato se strinjam s tistim, ki je kratko in jedrnato napisal: Prav ima!
Mož ima pravico, da ji noče odpustiti prevare, seveda. A naj potem tudi prekine z njo, se loči, ne pa da jo psihira in ponižuje. Predvsem, da tega nezdravega odnosa ne gledajo otroci. Če se je pa odločil ostati, naj se pa vsaj proba potrudit odpustit. Če je izgovor, da je itak ostal zaradi otrok, je to zelo slabo prav za otroke, bolje jim bo z ločenima staršema, kot pa z dvema, ki se med seboj sovražita in se sarkastično obkladata. Če čuti res tako potrebo po maščevanju, naj si pa še on privošči avanturo, potem pa se pogovorita, ali je to zdaj to in gresta naprej, ali pa dokončno narazen. Samo to mučenje ni za nikamor. Predvsem zaradi otrok, ki to gledajo.
Vidim, da vas je večina neživljenjskih in nestvarnih, živite nekje v oblakih. V iluziji ste, če mislite, da vam mora bit samo en človek v življenju všeč. Simpatije bodo vedno. Na nas samih pa je, koliko daleč se bomo spustili.
Stvar je taka. Ženska se ni spustila v spolne odnose z drugimi, kaznovana pa je kot da se je. Razumem zamero moža, ima vso pravico. Zmotilo me je pa nekaj drugega. Štiri leta zamere in hlad za sporočila? Kaj ni to že izživljanje? Kaj bi on v bistvu rad, da bo ženski dovolj trpinčenja in da bo sama ostala tista grda, pred vsemi, ker bo odšla? Ljubezen pa taka. Vsak normalen se usede dol in pogovori ter dogovori. Vsak se tudi pri sebi vpraša, če le ni tudi sam kako prispeval k temu. Imaš dve opciji, ali se ločiš, ali pa odpustiš (ne pozabiš) in greš dalje. Izživljat se pa ni treba! To pa kar dela tip. Ne, ni prav!
Forum je zaprt za komentiranje.