Mož je hladen kot led, kako naprej
hvala za lepe misli in ker mi verjamete, da je moja zgodba resnična. Niti mi ni jasno zakaj ljudje menijo, da je fake, čisto nič nenavadnega ni v njej.
Mož je že po naravi tak tip, da raje prekine vse stike, prijateljstva, če ga izneveriš. V nasprotnem primeru pa je dober kot kruh.
Pozabila sem omeniti že to, da ga je že prejšnja partnerica grdo izdala, mu celo pobrala vse kar je imel in odšla z drugim. In zato je zelo dolgo trajalo preden je zaupal meni. In ko mi je, me je res nosil po rokah in vse. Ko se je pač zgodilo to, da je prišel do sporočil in nekih slik je seveda ponorel in je rekel, ne misli si, da ti bom kdaj odpustil.
No in jaz sem mislila, da je to pač rekel v jezi in razočaranju a res je bilo. Nikoli mi ni odpustil, vsa ta leta mi je to naprej metal, psihično sem bila že tako uničena, da sem začela jemati helex in sem se vrgla v hrano kot sem rekla. Posledično je bilo to, da sem se zredila, vendar mi tega ni nikoli omenil, le ves čas mi govori, da sem ga izdala. Ali pa molči.
Hvala za vaše vprašanje, vikend je bil celo miren, nič me ni žalil, z otroci smo šli na pokopališče prižgati svečke, on je bil medtem doma, res je skuhal kosilo, vendar smo potem jedli v tišini. To me najbolj boli, ta tišina, ta tema, ta napetosti, ki bi jo lahko rezal. Ko ga vprašam kako je, reče v redu. In potem je spet tiho. Na to nimam več kaj reči. Čez nekaj časa ga spet vprašam ali je kaj novega, mi mora kaj povedati pa reče NIČ. In očitno noče komunikacije, ampak tak je zdaj že vsa ta leta. V ostalem se je vse nekako umirilo ampak ta tišina me ubija in občasno zbadanje in podbadanje.
Ne vem, nekateri svetujejo ločitev, drugi spet, da sem sama kriva, saj tudi ne vem kam naj grem in otroci bi si vsi želeli biti z njim, ker z njimi se pa ves čas igra in lovi.
Ne vem kako dalje, res ne, z menoj pa skorajda ne govori. Čisto odvisno od dneva, v glavnem ni niti 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moškega, kot je bil na začetku. Vse skupaj je ena sama mora iz dneva v dan.
Dokaj slaba gledališka predstava.
“Hell has no fury like a woman scorned,” kjer se je samo zamenjalo spola.
V resničnem življenju nič od tega ne bi bilo res. Moški, ki resnično ljubi svoje otroke, jih najbolje ljubi tako, da ljubi njihovo mamo.
Ta hipotetičen moški, iz bedne gledališke predstave.. je pa “drama queen” pardon, drama Kralj..
No, v osnovi je Drama queen že njegova partnerica, ki ob vsej neskončni naravnost “pravljični” ljubezni moža, rabi malce flirtat s sodelavcem. Se torej potrditi z dramo.
Drama queen je torej izzvala DRAMO pri Drama kralju.
Oh, kakšna gledališka drama..
[/quote]
žal mi je Volkec, ampak tokrat se motiš, moja zgodba je resnična, ne vem kje v njej vidiš dramo niti ne vem kaj je tako neresničnega v njej, pač navadna zgodba o flirtanju, le da mi mož ne zmore oprostiti ker misli, da sem ne vem kaj vse počela, njegova bivša ga je že prevarala in dolgo ni zaupal nobeni. Meni, ki pa mi je rekel, da mi zaupa sto procentno pa pravi da sem ga izdala, potolkla, uničila.
Če ti volkec tega ne zmoreš razumeti je pa tvoja stvar. Prav preseneča me kaj neresničnega bi bilo v mojem razlaganju. Še pol stvari sem izpustila, ker potem mi pa res ne bi nihče verjel. Moja zgodba je resnična, me pa veseli, da je tebi zabavna in zanimiva, če jo smatraš, kot da je izmišljena.
Predlagaj skupno rešitev z obiskom terapevta. Če pa tega ni sposoben iti čez to in ni kooperativen, da bi se pogovorila, ampak raje goji zamero in izsiljuje z molkom, nisi dolžna, da to trpiš in živiš ob čustveno neodzivnem ledeniku, takrat je edini izhod ločitev, ravno zavoljo otrok.
Ok, naredila si kiks, ampak nezrela sta oba z možem. On, da že pet let goni to zamero, namesto da bi takrat takoj spakiral in šel, če tega ne more oprostiti in pozabiti. Raje se izzivlja nad tabo in te vsak dan gleda, kako skačeš okoli njega in ga sprašuješ, kaj je novega. Ti pa zato, ker ti je očitno bit tud fajn v vlogi nekakšne žrtve razočaranega moža. Pet let! Verjemi, da so edine prave žrtve tu otroci in da je za njihov razvoj in njihovo počutje veliko pomembneje, da med partnerjema ni napetosti in prepirov, kot to, da se oči lovi in igra z njimi. V bistvu ne tebe ne njega ne razumem, kaj sploh počneta se skupaj.
hvala za lepe misli in ker mi verjamete, da je moja zgodba resnična. Niti mi ni jasno zakaj ljudje menijo, da je fake, čisto nič nenavadnega ni v njej.
Mož je že po naravi tak tip, da raje prekine vse stike, prijateljstva, če ga izneveriš. V nasprotnem primeru pa je dober kot kruh.
Pozabila sem omeniti že to, da ga je že prejšnja partnerica grdo izdala, mu celo pobrala vse kar je imel in odšla z drugim. In zato je zelo dolgo trajalo preden je zaupal meni. In ko mi je, me je res nosil po rokah in vse. Ko se je pač zgodilo to, da je prišel do sporočil in nekih slik je seveda ponorel in je rekel, ne misli si, da ti bom kdaj odpustil.
No in jaz sem mislila, da je to pač rekel v jezi in razočaranju a res je bilo. Nikoli mi ni odpustil, vsa ta leta mi je to naprej metal, psihično sem bila že tako uničena, da sem začela jemati helex in sem se vrgla v hrano kot sem rekla. Posledično je bilo to, da sem se zredila, vendar mi tega ni nikoli omenil, le ves čas mi govori, da sem ga izdala. Ali pa molči.
Hvala za vaše vprašanje, vikend je bil celo miren, nič me ni žalil, z otroci smo šli na pokopališče prižgati svečke, on je bil medtem doma, res je skuhal kosilo, vendar smo potem jedli v tišini. To me najbolj boli, ta tišina, ta tema, ta napetosti, ki bi jo lahko rezal. Ko ga vprašam kako je, reče v redu. In potem je spet tiho. Na to nimam več kaj reči. Čez nekaj časa ga spet vprašam ali je kaj novega, mi mora kaj povedati pa reče NIČ. In očitno noče komunikacije, ampak tak je zdaj že vsa ta leta. V ostalem se je vse nekako umirilo ampak ta tišina me ubija in občasno zbadanje in podbadanje.
Ne vem, nekateri svetujejo ločitev, drugi spet, da sem sama kriva, saj tudi ne vem kam naj grem in otroci bi si vsi želeli biti z njim, ker z njimi se pa ves čas igra in lovi.
Ne vem kako dalje, res ne, z menoj pa skorajda ne govori. Čisto odvisno od dneva, v glavnem ni niti 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moškega, kot je bil na začetku. Vse skupaj je ena sama mora iz dneva v dan.
[/quote]
Daj neki spremeni no.
Ne mores tega trpet,niti nisi vec dolzna
Svoj greh si odplacala. S tisino in zajebavanje in unicila si si telo z zretjem. Dovolj si izgubila.
Ne rabis imeti vec slabe vesti.
Dvigni se iz pepela.
Se ti se nazaj potegni ne sprasuj ne navezuj stika. Zacni zivet, da te zacne spet videt kot zensko, ki se bori .
Ne pa debelo svino k mu v rit leze.
A si me slisala woman. Se enkrat vse preberi in iz vsakega posta kater ti kaj svetuje si izpisi in zacni delat na tem.
Ce bos sedela in jedla, sprememb ne bo. Ce bos ustala pa spremembe bojo. Ljudje tak delujemo
Vsak gib partnerja opazimo . Tako bo tudi tvoj takoj opazil nekaj drugace na tebi.in ga bos mogoce porinila iz cone udobja
Res je vsak normalen človek se vsede in pogovori. Ne pa da se 5 let vleče že to stanje. Skratka ne razumem niti njega, če je bil tako topla oseba, kaj zdaj. Niti avtorice, če ji je bilo tako do moža, da so prišla še čustva do nadrejenega. Če nam je nekdo res všeč se to v resnici ne zgodi. Če pa nam ravno ni in smo z njim zato da nismo sami itd razlogi pa se to lahko zgodi. Itak da imam do več moških ženske lahko čustva. Ampak pozor, če nam je nekdo resnično všeč pa res ne. Vidimo samo njega in še 1x njega.Mislim avtorica da si lažeš in mečeš pesek v oči glede moža oz malo olepšuješ stanje kako je bilo vse tako lepo. Če bi res bilo do takega sranja ne bi prišlo niti sorry. Pri meni je na prvem mestu vedno iskrenost. Drugi pa zase veste najbolj. Tako neko prikrivanje je pravi šit. Tista zgodba tud ko je žena možu priznala da ji je bil drugi tudi všeč mi je ok, ker ni prikrivala. Res ne prenesem nekega laganja.
Kar zmrazilo me je, ko si omenila, da jemlješ helex. Zakaj so ti pa to predpisali, to je eno od najbolj zasvojljivih psihiatričnih zdravil. Saj ni čudno, da si tako brezvoljna za kaj narediti. Zadrogirana si in ne vem, če se tega zavedaš. Upam, da jih ne jemlješ več. Če pa ja, pa prenehaj. Najbrž boš imela hude odtegnitvene simprome in boš rabila oporo, pomoč. Morda bi si poiskala kakega dobrega psihoterapevta in prosila za pomoč pri odvajanju od tablet. Morda ti uspe s postopnim zmanjševanjem, ampak boš morala biti zelo disciplinirana. Res, sedaj ko si to povedala, mi je bolj jasno, zakaj ne najdeš volje za kaj ukreniti. Tablete namreč ne rešijo ničesar, zazibljejo te samo v neko apatijo in v stanje, ko ti je za vse rahlo vseeno. Ampak problem ne izgine. Zato tablete niso rešitev. Prvi korak, ki ga moraš narediti je, da se znebiš teh tablet, ostalo bo potem šlo z lahkoto. Poskusi zaupati svojo težavo še na kakem drugem forumu, na primer pomoč v duševni stiski, ali partnerska posvetovalnica. Tam odgovarjajo tudi usposobljeni svetovalci, mogoče te bodo oni dobro usmerili. Vsaj norčeval se iz tebe tam nihče ne bo, saj je forum moderiran.
s tabo je samo se zaradi otrok.
Zamerila si se mu in mislim, da te je celo zasovrazil.
Poskrbi zdaj zase, svoj dolg si odplacala in pojdi. Za vaju ni vec poti nazaj, ce se v tolikem casu nista zblizala, se vec ne bosta.
Si ga kdaj vprasala zakaj te ne zapusti? Zakaj se vedno s tabo zivi?
Cona udobja?
pojdi, tezko bo….. enkrat si bos hvalezna.
Draga moja, čeprav ga nisi fizično prevarala, si ga pa na čustvenem nivoju. Sploh po tem, ko mu je bivša vse pobrala in se dolgo ni mogu odpret nobeni, vse ti je v rit porinil, ti si se pa šla sporočila z drugim tipom. Dopisovanje ni tako nedolžno kot bi ga ljudje radi prikazali. Js tud ne morem več zaupat potem, ko me nekdo prevara, pa če je spal z njo ali ji zgolj govoril zadeve LJUBEZENSKE narave.
Kot borderliner bi na njegovem mestu šla na življenje in smrt, do csdja pa napričat pričico, da si navlečena na tablete, pasivna in zapuščena in zato ne moreš biti v deljenem skrbništvu, pobrala otroke, izplačala bajto, da jo lahko obdržim, tebe pa brcnila iz lajfa za tako izdajstvo.
Gleda te v hiši, ker so otroci premajhni, da bi ti jih lahko vzel in še naprej ugodil svojemu deloholizmu, če si pametna, se boš ločila pa šla na svoje. Je drago in zahteva veliko odrekanja, a bolje to, kot da otroci poberejo te nezdrave vzorce obnašanja in jih prenesejo na svoje nadajne odnose.
žal mi je Volkec, ampak tokrat se motiš, moja zgodba je resnična, ne vem kje v njej vidiš dramo niti ne vem kaj je tako neresničnega v njej, pač navadna zgodba o flirtanju, le da mi mož ne zmore oprostiti ker misli, da sem ne vem kaj vse počela, njegova bivša ga je že prevarala in dolgo ni zaupal nobeni. Meni, ki pa mi je rekel, da mi zaupa sto procentno pa pravi da sem ga izdala, potolkla, uničila.
Če ti volkec tega ne zmoreš razumeti je pa tvoja stvar. Prav preseneča me kaj neresničnega bi bilo v mojem razlaganju. Še pol stvari sem izpustila, ker potem mi pa res ne bi nihče verjel. Moja zgodba je resnična, me pa veseli, da je tebi zabavna in zanimiva, če jo smatraš, kot da je izmišljena.
[/quote]
Pregovorno, če ne celo pravljično slovensko jamranje.
Da je izmišljeno, dokazuje dejstvo, da prošnja za pomoč ni naslovljena v moderiranem delu MON-a, kjer odgovarjajo za posamezna področja usposobljeni ljudje. Z imenom in priimkom.
Izpostavljati svojo “zgodbo” anonimni masi ljudi.. in celo znotraj praktično nemoderiranega foruma.. pa nakazuje na dokaj jasno sliko: Zelo površna pravljica.
Saj pravljice so lahko poučne, nič ne pravim… niso pa resnične.
Meni so smešni tisti tu, ki avtorico zagovarjajo in jo predstavljajo kot eno žrtev, kaj pa sigurno ni. Ona je se dobivala z svojim ljubimcem ,ki je tudi njen nadrejeni , na kavi in kdovekje. Pravila ,da so ji pasali komplimenti svojega ljubimca, ker mož preveč dela.
Verjetno sta se tudi z tem nadrejenim,kje nabijala , četudi ni priznala v komentarju.
Ja mojamaya prepozno je sedaj po toči zvoniti. Resnica je,da svojega moža lih ne ljubiš ,da ti je vseeno ,če imata otroke , če prvi ,ki te je malo pobožal malo, tudi tam doli te že omehča.
Mož zdaj vidi,da si lahka in da je zapravil 15 let steboj, za prazen nič.
Se bojim, ko bo spet ti en pihal po duđi,da boš razširila spet noge,češ z izgovorom, da je mož hladni.
Pa kaj ta mojamaya misli ,da bi ji mož moral ploskati, ko je priznala, da si želi tudi tujega luleka.
Seveda je hladni, če pa je žena vroča in še hoče imeti 4 otroke z svojim šefom, ker mož baje preveč dela. Ja žena tudi pridno dela na šefu. Vsaj povišica bi morala pasti za to mayo,he,he….
Kaj avtorica ti blontna,ali kaj ?
moyamaya, 28.10.2020 ob 19:09
Pozdravljeni,
prosim za nasvet. Z možem sva skupaj 15 let. Prvih deset let je bil super, odličen mož, oče, partner in vse. Res me je imel rad in vse nas. Imava 4 otroke in vsi ga obožujejo in on njih. Skratka vsa ta leta me je ljubil in je bil nor name.
Kasneje sem jaz v službi spoznala mojega sodelavca in počasi počasi se je začela med nama rahla simpatija. Mož je vedno več delal in ker sem bila sama mi je prijala pozornost tega sodelavca in včasih mi je napisal sporočilo in jaz sem mu vedno več na njih odgovarjala. To se je stopnjevalo do te mere da sva se parkrat srečala tudi zunaj na kavi, več pa nisva imela sporočila sva si pa še vedno pisala, nekako mi je bilo všeč da sem nekomu še všeč. Mož me je oboževal a vseeno mi je prijala pozornost mojega sodelavca, ki je postal kasneje tudi moj nadrejeni. Skratka, da skrajšam, mož je našel ta sporočila in ne samo to, celo videl naju je skupaj in v glavnem je ponorel. Prepričan je, da sva imela vezo, prebral pa je tudi sporočila, ki so bila res ljubezenske narave.
Od tega dne dalje se je vse spremenilo, najprej se je želel odseliti, potem pa je ostal ker ga otroci obožujejo ampak od tega dne je hladen, med nama je zid, obnaša se, kot da me nikoli ni imel rad. Enostavno samo še živi z nami, otrokom se posveča, vozi jih na treninge (kadar ni korone in so telovadnice odprte), skrbi za njih, z mano pa komaj kaj spregovori. Če pa že pa samo neke nujne reči, v glavnem sem mislila da bo to trajalo par mesecev. Ampak traja že več let. V bistvu je iz dneva v dan bolj hladen a včasih me je noro ljubil. Enostavno s tistim dnem se je vse končalo. Do mene bil vedno ljubeč, zdaj pa je tudi žaljiv in nesramen in tudi pred otroci mi včasih reče kaj grdega ali zavpije name, da me zaboli a se nasmejem, da tega ne bi opazili. Veljala sva za najbolj skladen par, zdaj mi pa rečejo tamali mami a sta skregana. Sicer so še majhni a opazijo stvari, ki niso lepe. Načeloma me moti da od takrat nikoli ne objame, ne prime za roko prej sva se vedno sprehajala z roko v roki, nikoli več me ne poljubi, enostavno živiva kot tujca. In to me boli, dobro sem kriva a spet ne toliko. Po tistem je bil sodelavec premeščen na drugo delovno mesto in se nisva nikoli več videla niti slišala.
Ne vem več kaj naj naredim, ne morem več tako živeti, naj povem da sem od takrat naprej večinoma doma, izgubila sem voljo do vsega, po službi ne hodim več ven s prijateljicami, v bistvu sem doma in gospodinjim in vse naredim za dom in sem že vsa ta leta doma.
Ampak njega to ne zanima, naredila sem to ogromno napako, on je prepričan, da sem ga prevarala in ne popusti in kadar nanese me zbada, v smislu kako je lepo imeti lepega sodelavca na primer ali kakšno podobno opazko in to se ne neha, včasih pa več mesecev nič ne reče pa tudi začel je več piti kar me zelo moti.
V bistvu sem iz vročega, lepega ljubezenskega življenja prišla v hladno temo iz katere ne vidim izhoda. Otroci so nori na njega, on na njih in ko sem razmišljala če bi odšla a ne vem kam so se začeli jokati in rekli da me ne bodo več pogledali če grem.
Zato sem stisnila zobe in ostala, ker ga imam rada, ampak to hladno ignorantsko obnašanje ne zmorem več prenašati. Enostavno je kot da bi zaledenel, obnaša se kot robot, in če se v teh letih ni spremenil na bolje se tudi ne bo, lahko rečem, da je samo vse še slabše.
V bistvu je moje življenje postalo eno samo enolično sranje, zbudim se, greva vsak na svoj šiht, ko se vrne skoraj da ne govori, če pa že pa kadar se njemu da, ne vpraša me kako mi je, kako se počutim, briga ga. Ne vem kako naprej, postala sem čustveno čisto otopela pa toliko ljubezni je v meni in življenje gre mimo mene, zdaj sem pa tudi že prestara, da bi kar koga našla in sploh nočem drugega, hočem da je mož tako zaljubljen v mene kot je bil ampak je ravno nasprotno od tega. Ne vem kaj naj. Hvala za odgovore.
Kaj bi ti zdej rada? Ni ti bilo dovolj da te je imel rad in vse si Raje najdla sodelovca? Sedaj pa stokaš! Nevem če bi bilo obratno bi mu rdeč tepih raztegnila ko bi prišel domov iz zmenka?? Malo pomisli.
Pozdravljeni!
Vaš mož je že naredil potezo, ki je, kot opisujete trdna.
Zdaj ste na vrsti vi, oziroma ste že v zamudi.
Na kakšen način in kdaj mu boste predočili, premislite.
Naj ne bodo pri vas otroci izgovor, oni trpijo v vsakem primeru…
Otroke bi vam moral nekdo čuvati,
da bi bilo dovolj časa za vajin dialog.
Srečno vam želim vsem skupaj!
Forum je zaprt za komentiranje.