zvestoba

Poznamo tudi pogodbe za določen čas in za krajši delovni čas. V tem primeru pa je možno sklenit tudi pogodbo s še drugim delodajalcem, pri čemer niti ni nujno, da oba delodajalca vesta eden za drugega. ;-)[/quote]

Ti pacek, ti. 🙂 Sicer pa v delovnem razmerju delodajalca vesta drug za drugega. :)[/quote]

Zakaj bi morala, še posebej v primerih, ko kateri od delodajalcev tudi krši pogodbene obveznosti? :-))))

A ja, da ne pozabim tudi na dopolnilne dejavnosti – popoldanski sp ipd. :-))))

V kaj kdo/ti verjame(š), je čisto tvoja/njegova osebna stvar.
Ne vem tudi, zakaj bi se zmrdoval in se toliko brigal, kaj drugi govorijo, delajo, živijo – saj se te to (neposredno) ne dotika.
Živiš, kot pač misliš, da je prav ZATE – in to je to.
Čemu se ti tu toliko razburjaš in buniš, se malo vprašaj, kje te čevelj žuli, saj te v demokratičnem sistemu nihče ne sili v nekaj, da bi moral živeti recimo v skladu z določeno (versko,politično) diktirano doktrino/ideologijo, za katero si prepričan, da je hipokritska in v nasprotju z lastnimi načeli. Če se nekdo ne drži filozofije, ki jo sicer zagovarja na papirju, pa kaj? S čim si ti na škodi zaradi tega. V ničemer – torej rabiš principielno neko kost za glodanje, ki je vedno le odraz lastnega nezadovoljstva, žolčnosti, cinizma, kritizerstva…

Zakaj zaničevalno ?
Jaz ne zaničujem nikogar, ki mu zvestoba ni pomembna. Ne vem, zakaj bi….
Nisem imel v mislih nič slabega, le logičen sklep, da zvestobe ni težko doseči, če ji ne daješ velikega pomena.

Ne, zakaj ?
Lahko vsak…Saj pravite, da še preveč dopuščam.

V kaj kdo/ti verjame(š), je čisto tvoja/njegova osebna stvar.
Ne vem tudi, zakaj bi se zmrdoval in se toliko brigal, kaj drugi govorijo, delajo, živijo – saj se te to (neposredno) ne dotika.
Živiš, kot pač misliš, da je prav ZATE – in to je to.
Čemu se ti tu toliko razburjaš in buniš, se malo vprašaj, kje te čevelj žuli, saj te v demokratičnem sistemu nihče ne sili v nekaj, da bi moral živeti recimo v skladu z določeno (versko,politično) diktirano doktrino/ideologijo, za katero si prepričan, da je hipokritska in v nasprotju z lastnimi načeli. Če se nekdo ne drži filozofije, ki jo sicer zagovarja na papirju, pa kaj? S čim si ti na škodi zaradi tega. V ničemer – torej rabiš principielno neko kost za glodanje, ki je vedno le odraz lastnega nezadovoljstva, žolčnosti, cinizma, kritizerstva…[/quote]

Matjažko, a ne boš vprašal Spiderja, da ti odstopi nekaj tisti številk od poročenih žensk? Da vsaj vidiš, kak okus ima. :)))))

Ti pacek, ti. 🙂 Sicer pa v delovnem razmerju delodajalca vesta drug za drugega. :)[/quote]

Zakaj bi morala, še posebej v primerih, ko kateri od delodajalcev tudi krši pogodbene obveznosti? :-))))

A ja, da ne pozabim tudi na dopolnilne dejavnosti – popoldanski sp ipd. :-))))[/quote]
Važno, da ni delo na črno…Vse drugo pa je dovoljeno . 🙂

Torej, če zvestobi ne daješ velikega pomena, jo je lahko doseči, če ji daješ pa velik pomen, jo je pa lahko doseči? Tudi slučajno ne štekam, kaj hočeš povedati s tem.

Glede zaničevalnega podtona pa sam najbolje veš.

V kaj kdo/ti verjame(š), je čisto tvoja/njegova osebna stvar.
Ne vem tudi, zakaj bi se zmrdoval in se toliko brigal, kaj drugi govorijo, delajo, živijo – saj se te to (neposredno) ne dotika.
Živiš, kot pač misliš, da je prav ZATE – in to je to.
Čemu se ti tu toliko razburjaš in buniš, se malo vprašaj, kje te čevelj žuli, saj te v demokratičnem sistemu nihče ne sili v nekaj, da bi moral živeti recimo v skladu z določeno (versko,politično) diktirano doktrino/ideologijo, za katero si prepričan, da je hipokritska in v nasprotju z lastnimi načeli. Če se nekdo ne drži filozofije, ki jo sicer zagovarja na papirju, pa kaj? S čim si ti na škodi zaradi tega. V ničemer – torej rabiš principielno neko kost za glodanje, ki je vedno le odraz lastnega nezadovoljstva, žolčnosti, cinizma, kritizerstva…[/quote]

Matjažko, a ne boš vprašal Spiderja, da ti odstopi nekaj tisti številk od poročenih žensk? Da vsaj vidiš, kak okus ima. :)))))[/quote]
Saj ga že je. 🙂
Pa Spider ne bo delil svojih trofej…Saj jaz tudi ne bi. 🙂

Lapsus: če ji daješ pa velik pomen, jo je pa težko doseči?

V kaj kdo/ti verjame(š), je čisto tvoja/njegova osebna stvar.
Ne vem tudi, zakaj bi se zmrdoval in se toliko brigal, kaj drugi govorijo, delajo, živijo – saj se te to (neposredno) ne dotika.
Živiš, kot pač misliš, da je prav ZATE – in to je to.
Čemu se ti tu toliko razburjaš in buniš, se malo vprašaj, kje te čevelj žuli, saj te v demokratičnem sistemu nihče ne sili v nekaj, da bi moral živeti recimo v skladu z določeno (versko,politično) diktirano doktrino/ideologijo, za katero si prepričan, da je hipokritska in v nasprotju z lastnimi načeli. Če se nekdo ne drži filozofije, ki jo sicer zagovarja na papirju, pa kaj? S čim si ti na škodi zaradi tega. V ničemer – torej rabiš principielno neko kost za glodanje, ki je vedno le odraz lastnega nezadovoljstva, žolčnosti, cinizma, kritizerstva…[/quote]

Matjažko, a ne boš vprašal Spiderja, da ti odstopi nekaj tisti številk od poročenih žensk? Da vsaj vidiš, kak okus ima. :)))))[/quote]

Sam jih ne koristi (zakaj že? -:)), z drugimi pa jih tudi noče podeliti. :)))

Če zvestobi ne daješ velikega pomena, ne boš pozoren ali pozorna na morebitne znake nezvestobe. In tako enostavno hitro dosežeš svoje minimalne zahteve in pogoje za zvestobo.
Preprosto rečeno, ne kompliciraš okrog zvestobe.

Seveda sam najbolje vem. In sem tudi napisal, da nisem imel v mislih nič zaničevalnega.
Ker mi je enostavno vseeno,.če je kdo zvest ali pa ne.
Debatiram o vzorcih in prepričanjih, ne pa o osebah.

Svoje mnenje sem povedal, odgovoril na naslovno vprašanje. Nimam pravice?

Kaj če bi se ti psihoanalitik malo več ukvarjal z analiziranjem samega sebe, v čem tiči razlog, da se bojiš samzavestnih žensk, spolno izkušenih žensk…

Ne drži povsem. Poliamornost obstaja, tudi v naši družbi, samo ni okronana z zakonom, torej bigamija in večgamija odpade 🙂

V tem primeru zvestoba res ni nek faktor, ker je pomembnejši gradnik (spoštovanje) porušen. Po drugi strani pa tudi ne moreš reči, da partner spoštuje svojega partnerja, če ga prevara. Ne vem, jaz ne bi tako črno-belo gledala na lastnosti, ki spadajo v ljubezen. Ni samo zato, ker ti je nekdo zvest, veza avtomatično boljša, jasno. Mora bit več lastnosti, ki so izpolnjene.

To je samoumevnost in samoumevnost je v vezi avtogol, ker to pomeni, da se ne rabimo trudit za partnerjevo pozornost, za vezo, ker kao itak dobro laufa … ko pa zmanjka teka in se ustavi, pa jokcamo in smo šokirani, zakaj je “kar naenkrat” vse slabo, ne uvidimo pa,d a se je že nekaj časa vleklo.

Svoje mnenje sem povedal, odgovoril na naslovno vprašanje. Nimam pravice?

Kaj če bi se ti psihoanalitik malo več ukvarjal z analiziranjem samega sebe, v čem tiči razlog, da se bojiš samzavestnih žensk, spolno izkušenih žensk…[/quote]

Katera je tu samozavestna in spolno izkušena? Da preverim, če se jih res bojim? :)))

Če prav razumem ferbčno, je v odprti resni vezi? Tudi prav, če obema tako ustreza. Mogoče je z vidika nezrelosti in čustvene manipulacije tako še najbolje, odprte karte, izražanje, kar ti leži na duši, svobodno komentiranje osebkov brez da bi kasiral partnerjev zgrožen pogled … vem pa da to ni mainstreem in nikoli ne bo.

Po čem to sklepaš?

Ne drži povsem. Poliamornost obstaja, tudi v naši družbi, samo ni okronana z zakonom, torej bigamija in večgamija odpade 🙂

V tem primeru zvestoba res ni nek faktor, ker je pomembnejši gradnik (spoštovanje) porušen. Po drugi strani pa tudi ne moreš reči, da partner spoštuje svojega partnerja, če ga prevara. Ne vem, jaz ne bi tako črno-belo gledala na lastnosti, ki spadajo v ljubezen. Ni samo zato, ker ti je nekdo zvest, veza avtomatično boljša, jasno. Mora bit več lastnosti, ki so izpolnjene.

To je samoumevnost in samoumevnost je v vezi avtogol, ker to pomeni, da se ne rabimo trudit za partnerjevo pozornost, za vezo, ker kao itak dobro laufa … ko pa zmanjka teka in se ustavi, pa jokcamo in smo šokirani, zakaj je “kar naenkrat” vse slabo, ne uvidimo pa,d a se je že nekaj časa vleklo.[/quote]

Kot sem že napisala, bi najprej morali definirati zvestobo in posledično prevaro.
Zame je prevara, da sta dva skupaj, pa ni več prave ljubezni, telesnega poželenja, spoštovanja, naklonjenosti, skupne vizije.

Po čem to sklepaš?[/quote]

Po tem, da ti je vseeno, kaj tvoj partner počne v tujem ognjišču in da ti je pomembneje, kaj počne doma. Sicer pa lahko ovržeš ali pač ne 🙂

Ok, ti pišeš o nezvestobi oz. prevari z drugačnega (širšega) vidika kot sem sama mislila (seksualno).

Po čem to sklepaš?[/quote]

Po tem, da ti je vseeno, kaj tvoj partner počne v tujem ognjišču in da ti je pomembneje, kaj počne doma. Sicer pa lahko ovržeš ali pač ne 🙂

Ok, ti pišeš o nezvestobi oz. prevari z drugačnega (širšega) vidika kot sem sama mislila (seksualno).[/quote]

Meni seksualna “prevara” ne pomeni nujno seksualne nezvestobe doma. Zame je seksualna prevara to, da partner seksa s tabo, čeprav mu v resnici sploh nisi več všeč, si pa mu prikladno pri roki, da se sprazni. In v mnogih zakonih je natančno tako. Ali da ženska stiska zobe in možu “da”, ker je samo tako mir pri hiši, v resnici si ga pa ne želi.
Potem je čustvena nezvestoba oziroma bolje prevara … kot sem že opisala. Ljubezni ni več, par je pa še vedno skupaj. A sploh obstaja hujša prevara? Pa recimo, da se zaljubi v drugo osebo, se pa ne loči – to je nezvestoba, ne pa to, če ima spolni odnos še s kom, ne samo doma.

Verjetno so nam uspešno privzgoji takšne “vrednote” hkrati z obsojanjem seksualne svobode, ki je pri marsikomu tudi med našimi forumaši zelo ozko definirana. Vse, kar ni spolni odnos v zvezi in zakonu, je označeno za praznenje jajc in širjenje nog, sami doma pa … no, ne pričakujem, da bodo priznali, ali doma ljubijo ali samo seksajo, saj je fasada za sosede še vedno pomembnejša od tega, kar se dogaja za štirimi stenami in v srcih. Človek, ki ima stvari pošlihtane pri sebi, ne potrebuje nobenih definicij in omejitev.

Zame pa je prevara to, če nekoga prevaraš oz. z namernimi dejanji puščaš v zmoti ali prevari.
Da drugi misli, da si mu zvest, pa to nisi. Da mu lažeš in se sprenevedaš….Da drugi misli, da ga imaš rad, pa ga v resnici nimaš.

Če pa oba vesta, da ni več ljubezni, potem pa nista prevarana, ampak le priča dejanskemu stanju in resnici, kakršna že pač je.

a) Kaj se zgodi, če ti tak partner v “odprti zvezi” zboli, če pridejo druge preizkušnje? Ga pustiš in zamenjaš z drugim fu*.frendom?

b) kako ti je lahko vseeno, da spi tvoj partner še z drugimi?

c) kako si naj otrok jemlje vzgled po starših, ko se mu je npr. mati dala dol z X moškimi? Bo tak kasneje spoštoval svojo mater, ko pride v najstniško obdobje in kasneje, če kaj pricurlja na dan, kako živita njun oče in mati – ker otrok itak čuti, kaj se dogaja v zvezi. Kako tu naj v takšni družini najde neko oporo, varnost?

d) Kako to, da nisi prav nič ljubosumen, če se ti npr. žena daje dol z drugimi? To je potem čisti “biznis” brez čustev, pogodba, ker je ne moreš imeti rad.

Zame pa je prevara to, če nekoga prevaraš oz. z namernimi dejanji puščaš v zmoti ali prevari.
Da drugi misli, da si mu zvest, pa to nisi. Da mu lažeš in se sprenevedaš….Da drugi misli, da ga imaš rad, pa ga v resnici nimaš.

Če pa oba vesta, da ni več ljubezni, potem pa nista prevarana, ampak le priča dejanskemu stanju in resnici, kakršna že pač je.[/quote]

Le redko se zgodi, da bi bila oba le priča dejanskemu stanju in resnici. In le redko sta v takih primerih sposobna ohranjati spoštovanje drug do drugega. In le redko izrečeta, kakšno je njuno dejansko stanje – oba mečeta pesek v oči sebi in drug drugemu. Pa kje je tu zvestoba samemu sebi?

In če potem eden ali oba iščeta uteho zunaj zakona, ne da bi to drug drugemu eksplicitno tudi povedala, varata. In kakšen smisel ima potem vse skupaj?
Oziroma, kakšen smisel ima biti v takšnem dejanskem stanju, pa če je še tako iskreno? Ravno zato ne verjamem, da je kdaj tu na delu iskrenost, ampak vse kaj drugega.

a) Kaj se zgodi, če ti tak partner v “odprti zvezi” zboli, če pridejo druge preizkušnje? Ga pustiš in zamenjaš z drugim fu*.frendom?

b) kako ti je lahko vseeno, da spi tvoj partner še z drugimi?

c) kako si naj otrok jemlje vzgled po starših, ko se mu je npr. mati dala dol z X moškimi? Bo tak kasneje spoštoval svojo mater, ko pride v najstniško obdobje in kasneje, če kaj pricurlja na dan, kako živita njun oče in mati – ker otrok itak čuti, kaj se dogaja v zvezi. Kako tu naj v takšni družini najde neko oporo, varnost?

d) Kako to, da nisi prav nič ljubosumen, če se ti npr. žena daje dol z drugimi? To je potem čisti “biznis” brez čustev, pogodba, ker je ne moreš imeti rad.[/quote]

Beri, kaj ti piše Spider. Tebi se tudi sanja ne o partnerskih odnosih. Drži se maminega krila.

Smešna vprašanja, popolnoma vsa vprašanja bi enako lahko naslovil na tradicionalne zveze.

Kako naj si otrok jemlje zgled pri starših, kjer oče vara mamo, ali mama očeta s sodelavcem? Kako naj si otrok jemlje vzgled pri starših, kjer oče seksa z mamo, smao da se sprazni, čeprav mu mama ni več niti všeč?

Kako naj otrok spoštuje očeta ki pije?

Kaj naj si otrok misli, če oče pred mamo govori, da ji je zvest, ko gre z otrokom v gostilno pa mežika mladi kelnarci?

Točno tako.

Po tem, da ti je vseeno, kaj tvoj partner počne v tujem ognjišču in da ti je pomembneje, kaj počne doma. Sicer pa lahko ovržeš ali pač ne 🙂

Ok, ti pišeš o nezvestobi oz. prevari z drugačnega (širšega) vidika kot sem sama mislila (seksualno).[/quote]

Meni seksualna “prevara” ne pomeni nujno seksualne nezvestobe doma. Zame je seksualna prevara to, da partner seksa s tabo, čeprav mu v resnici sploh nisi več všeč, si pa mu prikladno pri roki, da se sprazni. In v mnogih zakonih je natančno tako. Ali da ženska stiska zobe in možu “da”, ker je samo tako mir pri hiši, v resnici si ga pa ne želi.[/quote]

S tem se pa popolnoma strinjam in priznam, daje to nek nov vidik razumevanja odnosov. Kar se mene tiče, sem vedno trdila, da seksualna prevara ni tisto najhujše, kar se lahko slabega pripeti v eni vezi, s tem da tega nisem poimenovala (čustvena) prevara,pač pa nespoštovanje in netrud.