Zakaj ste varali?
Tega filma ne boš gledal. Nobena, ki zgleda res dobro, se ne bo zahaklala za stalno s prvim tipom, ki jo vlovi. To razlagam cel čas, boljše, kot ženska zgleda, večja je verjetnost, da bo resnega zahaklala šele, ko bo ona tam nekje 28+..
20 -21 letnice žurajo okrog, ne pa razmišljajo, kako bodo rojevale. Tako da, realno, potencialna samska Slovenka, ki danes išče resnega, je stara 28 pa gor.[/quote]
Ti ker film bo kdo gledal se bo kar sam odločil. Kot drugo, verjetno en veš da ženske že okoli 20ega muči materinski nagon. Ja ker pa “študirajo” delajo preko napotnice, jejo na bone, živijo doma, imajo tipa ki je ravno tako študent=brezposeln, starih prascev pa nočejo, ker niso sponzoruše. Potem ta nagon omamljajo z žuranjem. Njeni vrstniki praivloma niti nimajo možnosti, tudi tisti najbolši, če grejo zgolj s plačko, še do 30ega ne bodo imeli nekega dobrega izhodišča brez pomoči staršev. So tudi izjeme, a teh je premalo za vse. Taki cajti so pač. Mislim, da bi se v “idealnem” primeru ženska lahko čisto dovolj zgonila do 20ega, 20-25 bi pa potekala DOCKING faza, partnerja sprobati v 2-3letih in potem zanositi, poročiti etc.. Samo kaj ko so tipi danes oz. smo, kilavi, žal potem pa se omamljajo raje s torbicami, čevlji, potovanji, žuranjem, tudi porivanjem, ko se nekega dne zbude 30 in sanje odplakne jutranja potreba. Potem so samo še prebirajo, ene nastavijo starim fotrom/ločencem, druge vzamejo betas z denarjem/kariero, ene imajo blazno srečo, ostalo so pa “neodvisne, samostojne” promotorke.
Verjem, da vrhunska ženska, k bi imela ponudbo vrhunskega tipa, bi se davno prej ustalila. Dont be fooled by the glamour. Sicer pa vsakomu svoje. Tvojo “neizpodbitno tezo” daš pa lahko kar v podpis.
Sploh ne, občasno probam malo vrniti družbi, da malo razširim znanja k sm jih spoznal na trnovi poti 🙂 Moj pasjon je končan in čas je za biblijo. Later.
Veselo Švicanje ti želim.[/quote]
Hvala, vrhunska nedelja je za mano. Privošči si kakšno.
No, jaz ne bi hotela otroka s tabo tudi 10 let nazaj ne. Kdo te bo pa poslušal …
Sej bi mi naredil celo predavanje in bi ti mogla pokazat vso osebno dokumentacijo, še preden bi ti šlic odpela. Strašno erotično, ni kej 🙂
Spet si se uštela. Razširjeno pojasnilo je bilo le, ker nisi razumela krajše in jedrnate in si nergala. Nikoli ti ni prav. Krajše ne razumeš, daljša ti je pa filozofiranje. Če se noben s tabo ne ukvarja je kaj, nezrel (ne ceni vrhunsko staranega vina), če pa se, ima pa potrebo/kompleks/defekt da nekoga prepričuje (brezizhoden položaj). Ni izhoda iz tvoje enigme, ampak dobro, še vedno mislim, da bi te pravi moški v red spravil, sam ne vem kok imajo kaj interesa, razen tistih print-screen princev k končajo na tipkovnico 🙂
Seveda bi imela z mano otroka, kakšne pa kvasiš. Sam ta vlak je odpeljal 🙂
A poznaš tisti vic, ko lisica ne more doseči jabolka in potem reče “sej je itak kislo”. Pojdi v miru.
Eno je materinski nagon, drugo pa je želja po rojevanju ali imeti otroka.
Če nekdo nima otroka, še to ne pomeni, da ne čuti nagona.[/quote]
Ja, samo eni res težko sprejmete, da je tudi “nagon” povezan s statusom, v katerem si. Bom izhajala iz sebe (ker iz drugih seveda ne morem): lahko me prepričujete, da sem ranjena, deformirana, travmirana, kakršna koli že sem po vaše … Po želji.
Bistveno je, da vem kaj jaz čutim v svoji biti in da se recimo jaz pač ne definiram kot ženska, ki bo ali ne bo mamica. Vem, da je to marsikomu težko razumeti, ampak to ne more biti moja težava, še manj, da ga prepričujem v nasprotno.
Jaz si kot samska ženska ne želim otroka. Zato tudi nisem zagovornik tega, da si samske ženske omislijo otroke (razne banke sperme in podobno), ker taka ženska z otrokom le skuša zapolnit neko praznino. Kar pa res ni namen naraščaja …
No, jaz te praznine ne čutim in naraščaj povezujem le s funkcionalnim partnerstvom, v katerem si na neki točki tega oba zaželita. Če tega ni, tudi želje po otroku ni. Nisem ena od tistih, ki ne bi mogla biti s partnerjem, ki si ne želi otrok. Dokler ima za to nek smiselen in tehten razlog, ki po mojih čutenjih ne bi bila neka “nerešena travma”, bi se mu povsem lahko prilagodila in živela v ljubečem odnosu brez otrok. Če imam partnerja rada, ga imam rada takšnega kot je. Nihče od nas ni popoln.
Eno je materinski nagon, drugo pa je želja po rojevanju ali imeti otroka.
Če nekdo nima otroka, še to ne pomeni, da ne čuti nagona.[/quote]
In ti kot moški to veš, a ne? 😀
Eno je materinski nagon, drugo pa je želja po rojevanju ali imeti otroka.
Če nekdo nima otroka, še to ne pomeni, da ne čuti nagona.[/quote]
Ja, samo eni res težko sprejmete, da je tudi “nagon” povezan s statusom, v katerem si. Bom izhajala iz sebe (ker iz drugih seveda ne morem): lahko me prepričujete, da sem ranjena, deformirana, travmirana, kakršna koli že sem po vaše … Po želji.
Bistveno je, da vem kaj jaz čutim v svoji biti in da se recimo jaz pač ne definiram kot ženska, ki bo ali ne bo mamica. Vem, da je to marsikomu težko razumeti, ampak to ne more biti moja težava, še manj, da ga prepričujem v nasprotno.
Jaz si kot samska ženska ne želim otroka. Zato tudi nisem zagovornik tega, da si samske ženske omislijo otroke (razne banke sperme in podobno), ker taka ženska z otrokom le skuša zapolnit neko praznino. Kar pa res ni namen naraščaja …
No, jaz te praznine ne čutim in naraščaj povezujem le s funkcionalnim partnerstvom, v katerem si na neki točki tega oba zaželita. Če tega ni, tudi želje po otroku ni. Nisem ena od tistih, ki ne bi mogla biti s partnerjem, ki si ne želi otrok. Dokler ima za to nek smiselen in tehten razlog, ki po mojih čutenjih ne bi bila neka “nerešena travma”, bi se mu povsem lahko prilagodila in živela v ljubečem odnosu brez otrok. Če imam partnerja rada, ga imam rada takšnega kot je. Nihče od nas ni popoln.[/quote]
sam čaki, da On_ tole prebere :-))))
Ja, samo eni res težko sprejmete, da je tudi “nagon” povezan s statusom, v katerem si. Bom izhajala iz sebe (ker iz drugih seveda ne morem): lahko me prepričujete, da sem ranjena, deformirana, travmirana, kakršna koli že sem po vaše … Po želji.
Bistveno je, da vem kaj jaz čutim v svoji biti in da se recimo jaz pač ne definiram kot ženska, ki bo ali ne bo mamica. Vem, da je to marsikomu težko razumeti, ampak to ne more biti moja težava, še manj, da ga prepričujem v nasprotno.
Jaz si kot samska ženska ne želim otroka. Zato tudi nisem zagovornik tega, da si samske ženske omislijo otroke (razne banke sperme in podobno), ker taka ženska z otrokom le skuša zapolnit neko praznino. Kar pa res ni namen naraščaja …
No, jaz te praznine ne čutim in naraščaj povezujem le s funkcionalnim partnerstvom, v katerem si na neki točki tega oba zaželita. Če tega ni, tudi želje po otroku ni. Nisem ena od tistih, ki ne bi mogla biti s partnerjem, ki si ne želi otrok. Dokler ima za to nek smiselen in tehten razlog, ki po mojih čutenjih ne bi bila neka “nerešena travma”, bi se mu povsem lahko prilagodila in živela v ljubečem odnosu brez otrok. Če imam partnerja rada, ga imam rada takšnega kot je. Nihče od nas ni popoln.[/quote]
sam čaki, da On_ tole prebere :-))))[/quote]
Jaz se z njim sicer ogromno stvari strinjam, tu se pač morda ne bova. Nič hudega. 🙂
Eno je materinski nagon, drugo pa je želja po rojevanju ali imeti otroka.
Če nekdo nima otroka, še to ne pomeni, da ne čuti nagona.[/quote]
Ja, samo eni res težko sprejmete, da je tudi “nagon” povezan s statusom, v katerem si. Bom izhajala iz sebe (ker iz drugih seveda ne morem): lahko me prepričujete, da sem ranjena, deformirana, travmirana, kakršna koli že sem po vaše … Po želji.
Bistveno je, da vem kaj jaz čutim v svoji biti in da se recimo jaz pač ne definiram kot ženska, ki bo ali ne bo mamica. Vem, da je to marsikomu težko razumeti, ampak to ne more biti moja težava, še manj, da ga prepričujem v nasprotno.
Jaz si kot samska ženska ne želim otroka. Zato tudi nisem zagovornik tega, da si samske ženske omislijo otroke (razne banke sperme in podobno), ker taka ženska z otrokom le skuša zapolnit neko praznino. Kar pa res ni namen naraščaja …
No, jaz te praznine ne čutim in naraščaj povezujem le s funkcionalnim partnerstvom, v katerem si na neki točki tega oba zaželita. Če tega ni, tudi želje po otroku ni. Nisem ena od tistih, ki ne bi mogla biti s partnerjem, ki si ne želi otrok. Dokler ima za to nek smiselen in tehten razlog, ki po mojih čutenjih ne bi bila neka “nerešena travma”, bi se mu povsem lahko prilagodila in živela v ljubečem odnosu brez otrok. Če imam partnerja rada, ga imam rada takšnega kot je. Nihče od nas ni popoln.[/quote]
Ampak osnovna razprava se ni začela zarad tebe. Zakaj tako osebno jemlješ. Pač ti ne spadaš v te okvirje ki si jih je nekdo zamislil. A ni to fajn….
Pa nisem imel v mislih te čist čist osnovne teme ampak bolj tvojo debato o zanositvi z nekom bogatim ipd…. saj je lepo, da predstaviš svoj vidik, temu je forum tud namenjen. Ampak oba sta imela po svoje prav. Ene ženske pač imajo takšne interese, da se z zanositvijo preskrbijo za življenje… druge pač ne. Ampak dejstvo je, da obstajajo take in drugačne…. 🙂
Odvisno kaj ženska išče. Če išče le občasno zadovoljitev, potem bo temu premerno izbirala moške. Če išče resnega partnerja, potem je seveda pogoj, da je resen, zanesljiv in tako dalje….[/quote]
če bi to držalo, ne bi bil interent poln resnih in odgovornih, ki iščejo, pa jih nobena ne šmirgla.
sam čaki, da On_ tole prebere :-))))[/quote]
Jaz se z njim sicer ogromno stvari strinjam, tu se pač morda ne bova. Nič hudega. :)[/quote]
V bistvu se bolj ne bi mogel strinjat s tabo tudi v tem pisanju o razlogih za oz ne imeti otroke.
Bom kaj si imel ti v mislih? Da mi bo sedaj hudo, ko njej jajčeca propadajo jaz pa “privezan”? 🙂
Odvisno kaj ženska išče. Če išče le občasno zadovoljitev, potem bo temu premerno izbirala moške. Če išče resnega partnerja, potem je seveda pogoj, da je resen, zanesljiv in tako dalje….[/quote]
če bi to držalo, ne bi bil interent poln resnih in odgovornih, ki iščejo, pa jih nobena ne šmirgla.[/quote]
Spet en tvojih čudovitih sklepov. Kaj ti misliš, da če tip išče preko neta, da je apriori resen in zanesljiv in tako dalje? Ne bodi smešen, prej obratno. :))
Forum je zaprt za komentiranje.