Zakaj so letos spremenili vpisne pogoje na parih fakultetah?

Kakšna dvojna merila neki. Pravice pač – pravice, da se vpišejo tja, kjer izpolnjujejo vpisne pogoje (in se uvrstijo glede na pogoje v kvoto vpisnih mest). O generacijah pa ne nabijaj, prosim. Že večdesetkat je bilo napisano v tej temi, da vpis s poklicno maturo na UNI programe ni samoumeven, ni normalen. Ga sploh ne bi smelo biti (ker gre za razvojne študije, za kar se potrebuje splošno znanje). Kljub temu nekatere fakultete to možnost občasno ponudijo. Glede na pisma, ki jih pravkar v zvezi s tem piše NAKVIS, verjetno teh možnosti v bodoče ne bo nikjer več.

Pa res kot bi metal bob v steno. Kdo se primerja z gimnazijci?? Splosna matura se ne more primerjat s poklicno. Problem je samo, da so vpisne pogoje spremenili cez noc in nikome nista. To je sporno. Gimnazijce sploh noce nihce izpodrivat. Ce se je nekdo, ki je bil  lani v tretjem letniku strokovne sole odlocil da bo sel recimo  na Fakulteto za socialno delo (takrat je izpolnjeval vse pogoje), se letos, ko se bo treba vpisat, ne more, ker ne izpolnjuje pogojev. Kar tako, cez noc. V tem je ves kec. Gimnazijska matura pa je imela vedno prednost pred strokovno in gimazijce, sploh pridne ni bilo mogoce na moben nacin izpodrinit. A zdej stekas?

Zakaj se ne združite in poiščete pravno pomoč? Enkrat bi lahko temu naredili konec. Spremembe pogojev naj oznanijo vsaj 4 leta vnaprej.

To da so gimnazijci pametnejši in bolj razgledani je seveda izmišljotina, ker je razgledanost stvar posameznika.

Noben gimnazijec ne bi naredil poklicne mature brez tečaja. Imajo samo neko splošno znanje. Ne more biti primerljivo z ekonomsko, elektro, strojno,zdravstveno…Ti dijaki imajo ogromno znanja iz svoje stroke in je prav da lahko gredo študirat naprej. Gimnazijci so morda primernejši za predvsem družboslovne fakultete, medicino…

Pa razlozi ti to pridnemu dijaku, ki se mu je trenutno zivljenje postavilo na glavo. Nejateri so res pridni in bi z lahkoto naredili marsikateri program, ki je id ketis naprej divoljen samo za gimnazijce, pa cetudi so nejateri komaj zlezli skozi vsa keta solanja.

Zakaj hočejo ti dijaki razvrednotiti svojo strokovno izobrazbo in svoj program? Naj gredo naprej po strokovnem stebru in se vpišejo na višje ali visokošolske strokovne programe svoje stroke. Jih potrebujemo.

Torej naj uporabijo to svoje strokovno znanje in gredo naprej na višjo ali visoko strokovno šolo. Kot je bilo v osnovi zamišljeno.

Zato ker ne si želijo iti v drugo smer. Kaj je pa s tem narobe zdej? ŽELIJO SI!! Hodijo na pete maturitetne predmete, dodatno se izobražujejo, ker imajo ŽELJO!

Če ne izpolnjujejo pogojev, jih pač ne izpolnjujejo. Že ob vpisu na strokovni program jim je moralo biti jasno, da so se odločili za poklic in ne za študij teorije in razvoja. Če imajo željo po študiju na UNI programih, pač naj gredo delat splošno maturo. Nobena velika reč. Vpišejo se pa lahko tudi naprej s poklicno maturo na višješolski ali visoki strokovni program ENAKE oz. ISTE stroke. Torej še boljše, kot pa da gredo na nek univerzitetni program, kjer jih bodo polna usta kritike vsebin, ki se jim bodo zdele presplošne, ker oni pa kao obvladajo vse boljše, v praksi. Poznano!

In katera je strokovna šola za socialno delo? :))) Glede na to, da večina kadrov na CSD-jih ni z gimnazij, ampak so nametani z vseh vetrov?

Pišeš samo zato, da ti čas mine. Daj dela se primi, jest pa tud ?

Nikoli ni bilo tako zamišljeno, ker sistema, o katerem govoriš, nikoli ni bilo. UNI programi so bili zmeraj odprti za vse. Težnje po zaprtju se pojavljajo šele zadnji čas, ker ravnatelji gimnazij jamrajo, da jim vpis upada.

In če človek še nekako razume, da je za računalništvo, strojno, elektro pomembno, da je dijak s primerljive srednje strokovne šole – da napreduje torej po vertikali – tudi na UNI, če je dovolj priden,  je absurdno, da so spremembe ravno na dveh fakultetah, ki z gimnazijami nimata nič skupnega – socialno delo in DIF. Za faksa, kjer gimnazija ne daje nobene dodane vrednosti. Socialno delo je sama piflarija, DIF pa telesne sposobnosti. Kaj ima to z gimnazijami?

Očitno so samo na ti fakulteti lahko pritisnili, drugje pa se zavedajo, da bodo izgubili dragocen bazen dobrih študentov, če bodo UNI programe rezervirali samo za gimnazijce.

UNI programi pač niso bili odprti za vse. Morda v času usmerjenega izobraževanja (ko sploh ni bilo gimnazij), ko pa se je zopet uvedla splošna matura nazaj, pa ne več.

Res pa je, da se jezijo na gimnazijah…. In so pritisnili na NAKVIS in univerze. Ampak imajo prav – s poklicno maturo se gre na višje in visokošolske strokovne programe (itak je z visokih strokovnih nato omogočen vpis na bolonjski magistrski študij), na univerzitetne programe pa iz gimnazij. Ker gre pač za različno vrsto znanja. Ampak tega seveda nočete slišati… Ne gre za manj znanja ali nesposobne dijake, gre za drugačno znanje. In to je pomembno.

S CSD-ji še nisem imela opravka, tako da ne vem, kakšni kadri so tam. Za FDS in njihove diplomante pa je verjetno pomembno, da so čimbolj široko razgledani in sposobni tudi razmišljanja na abstraktni ravni in iskanja inovativnih rešitev. Tako da je gimnazija kot predhodna izobrazbe za te, ki gredo na FSD, točno prava stvar. Morda bi celo morali omejiti vpis na tiste z družboslovnih in humanističnih gimnazij… Da jim ne bi kakšni tehniki tam problemov delali. Saj beremo v medijih, kako pomemben je pravi občutek za težave in ljudi strokovnih delavcev, ko pride do družinskih sranj.

Podpis!

??? Kakšne imaš pa ti? Kakšno drugačno znanje? Hočeš reči, da si na UNI FRI pomagaš z zgodovino, sociologijo, kemijo? Kakšno splošno znanje? Rabiš točno to, kar učijo na srednji strokovni računalniški šoli. In  to morajo gimnazijci šele nadoknadit in so v slabšem položaju, ker računalništva v štirih letih zvečine še povohali niso. Zato tudi odpadajo kot knof od gat, ker so si napačno predstavljali, kako ta faks sploh izgleda.

EDINI, EDINI predmet, kjer je na FRI-ju gimnazija prednost, je matematika. Zato pa je 5 . predmet, da se matematiko dela na poklicni maturi na gimnazijskem nivoju. In tako je verjetno na vseh programih. O kakšnem splošnem znanju ti bluziš?

Ojoj, kakšna napačna percepcija o faksu za socialno delo. 🙂 A veš, da so socialni delavci samo razdeljevalci pomoči in uradniki? In faks to odraža. Kakšno abstraktno razmišljanje? 🙂 Da znajo stisnit knof za izračun pomoči?

Empatije pa gimnazija pač ne uči. Pa trde kože tudi ne.

Tudi faks tega nauči, tako da ne bluzi. Ti pa da splošen program, kakršen je gimnazijski, večjo širino. Ampak vidim, da tega ne moreš dojeti.

Pa ustanovi eno visoko strokovno smer, pa se boste raznorazni empatiki in negovalci lahko izobraževali tudi tisti s srednjo tekstilno.

Ni bilo tako mišljeno, če so spremenili pogoje.

Ja ja, zato pa smo nekateri lepo živeli od inštrukcij matematike FRI-jevcev :-))))

Ne bluzi o neki superiornosti. Nivo znanja na teh tehničnih šolah je nizek in tista štiri leta pri strokovnih predmetih (če te vsaj malenkost zanima) hitro notri prineseš. Ostalega nekateri nikoli. Matematika pa je sploh tako problematična, da so faksi bili prisiljeni organizirati posebne tečaje, da se tem tehničarjem vsaj malo zasanja o čem teče beseda. Kolega (prfoks) na enem drugem tehničnem faksu se samo križa, ko dobi take primerke vsako leto.

Saj se vidi problem gimnazijcev (v mojem razredu je bila široka paleta razgledanosti, ampak res, samo takrat še nismo bili tolk ambiciozni). V zavesti imajo da so bolj pametni, z večjo širino in pomembnejši od drugih (recimo zgoraj omenjenih tekstilcev) in to so potem naši vzvišeni zdravniki.

Podcenjujete srednje strokovne šole, kot da oni nimajo umetnosti (ravno toliko), slovenščine, zgodovine, sociologije ipd. Marsikatera srednja strokovna šola je zelo težka na svojem strokovnem področju in bi imel tudi gimnazijec problem (že videno).

Ja ker se selekcija na naših faksih dela na matematiki, ki je potem večinoma ne rabiš, ne dobiš pa osnovnega znanja stroke. Pri nas smo na faksu imeli isti problem, samo da so tudi gimnazijci na veliko cepali pri matematiki.

Zdaj v praksi bi zelo rabila prav srednješolsko strokovno znanje, na faksu prakse nismo imeli skoraj nič.

Važno da znamo matematiko, ki mi sploh ne pride nič prav. Tako stroko imamo.

Točno tako, oba sinova sta šla na FRI LJ, eden z gimnazije, drugi z računalniške srednje. Ta drugi je delal poklicno maturo, ampak iz matematike pa splošno. Ne eden ne drugi nista imela problemov, s tem, da je sin, ki je končal srednjo rač, večkrat na začetku inštruiral unega z gimnazije pri strokovnih predmetih.:) Sta pa eno leto razlike. Tamali je, ko je bil v 4. letniku srednje rač pomagal tavečjemu na faksu v 1. letniku pri nekaterih rač. predmetih. Kar je normalno, saj gimnazijci o tem pojma niso imeli. Razen tistih, ki so se v prostem času ukvarjali z računalništvom.

Še nekaj je zelo zanimivo. Starejši sin ni nikoli rad bral, pa je vseeno šel na gimnazijo in bil tam prav dober. Pač je prebral nujne zadeve, ki so jih imeli za dom. branje in tarnal zraven. Mlajši je šel na rač, ker ga je računalništvo vedno vleklo in ker je imel idejo, da bo nadaljeval na FRI. Ampak je vedno raje bral kot starejši. Ko se danes pogovarjamo o literaturi, je ravno mlajši tisti, ki ima svoje mnenje o knjigah, ki je več prebral kot starejši, ki je dejansko bolj razgledan od starejšega.

Ni pravila.

Da takole spremenijo čez noč pravila, je nesramnost brez primere. In res je to, o tem jamrajo gimnazijski ravnatelji in učitelji, ker se jim je zmanjšalo št. vpisov na gimnazije v zadnjih letih. In samo zato pritiskajo na fakultete. Ker se bojijo za svoje stolčke, saj so na nekaterih gimnazijah morali kar krčiti št. oddelkov. Brigajo njih dijaki, ne bodite naivni.

Malo se izobrazi, pardon, razglej – ne, nimajo enakega števila ur. Nimajo enakega obsega snovi. Še manj pa je enak nivo zahtevnosti – tako skozi celotno srednjo šolo, kot tudi potem na poklicni maturi. Kdaj se vam bo posvetilo, da so te šole namenjene temu, da pridobiš določen nivo strokovnega znanja in na podlagi tega tudi temu primerno izobrazbo za opravljanje določenega poklica. Ni isto, pa če se na trepalnice mečeš. Gimnazijec pridobi splošno znanje in ne nekega konkretnega strokovnega znanja, ker je samoumevno, da bo šel študirat, da si bo na fakulteti pridobil tisto specialno znanje. Logično, da na višjem nivoju kot pa srednješolskem.

Res ne vem, zakaj ne dojamete, da tudi enemu srednješolcu s poklicno maturo vrata niso zaprta. Celo zelo radodarni smo v Sloveniji glede tega – na številne univerzitetne smeri še vedno lahko gredo direkt. Na tiste, ki pa ne, pa obstaja pot – maturitetni tečaj. Nič ni zacementirano, je pravzaprav zelo fleksibilno. Tudi kasneje na faksu – po visoki strokovni 1. stopnji lahko vpišeš magisterij enako kot nekdo, ki je naredil prvo stopnjo univerzitetno. Večinoma je pravzaprav tista meja med usmerjenostjo v prakso oz. v teorijo precej zabrisana. Še preveč. Zato pa se najbrž res pozablja kaj je osnovni namen srednjih šol.

Predvidevam da sva oba izredno gimnazijsko splošno razgledana. Pa da si malce pomagava: Ja omenil sem da imajo nekatere predmete isto število ur. Strojniki imajo recimo prav toliko sociologije, umetnosti kot gimnazijci (70 ur), seveda se od šole do šole razlikuje, ampak zgrešila sva bistvo.

Problem je bil v hitrem spreminjanju pogojev vpisa.

možnost premika je več kot dobrodošlo, se posebno za mlade ki se iščejo in poti bi korale biti odprte.

Iz osnovnih šol pridejo z različnim znanjem na gimnazije. Ponekod tudi zaradi svoje selekcije posameznega učitelja. Marsikdo izkusil. Jaz pri zgo v OS nikakor prišla na 2, v srednji poklicni rast urada zgo. Edina ki je pri prvi uri znala našteti družbene rede… tako da ne predalčki.

Nekateri dozorijo glede discipline učenja prej drugi kasneje, v srednji si razširijo obzorja, spoznajo vrstnike z različnimi interesi… in se zato zanimajo se za katero drugo stvar in želijo spremeniti svoje poklicne ambicije…

Tudi vi niste skos v isti službi ali celo spremenili branžo… Ali pač

Možnosti bi morale ostati odprte. Tisti s poklicno maturo se morajo zelo potruditi, da opravijo z enako mero se 5 izpitov… da bi napredovali na faks…