Zakaj so letos spremenili vpisne pogoje na parih fakultetah?

No, lahko ti povem, da moj otrok s srednje strokovne šole zdaj na faksu šiša vse gimnazijce, ki si baje bolj zaslužijo biti tam. Zakaj že? Ker so se 4 leta piflali balast, ki jim na tej fakulteti ne pride nič prav? A štiriletno delo na področju, ki je dejansko bistveno za fakulteto, ne velja pa nič?

Če se mene vpraša je dodiplomc na Univerzitetni stopnji bedarija in nepotrebno matranje. Greš na visoko strokovno in se potem pod istimi pogoji, kot tisti z  narejeno dodiplomsko UN vpišeš na magisterij in imaš na koncu poplonoma enako izobrazbo.

Sem vprašal profesorja kaj je razlika med dodiplomsko UN in VS smerjo, in mi je rekel, da je cca 30 % lažja. In res ima UN smer pri ta težkih predmetih 13 tednov predavanj, medtem ko VS samo 10. Na VS je pogoj za položitev izpita 50% točk, na UN 56 %. Tistih 30, 35 % si pisal pri težkih predmetih ne da bi se kaj učil. Za preostalih 25 % se pa na UN smeri ščije kri, medtem, ko bi na VS že davno naredil izpit brez učenja. Na VS smeri je namesto enega predmeta tudi samo praksa.

Je pa res, da se ne smeš na VS polenit, ker se potem težko naredi magisterij, ki pa je seveda na težavnostni stopnji UN smeri.

Sem imela lani cast gledat gimnazijce, ki so pogojno naredili maturo in se vpisovali na fakse, na katere se jaz letos ne morem vpisat, četudi bom lahko zlata maturantka na strokovni šoli.  Nic nimam proti gimnazijcem, da ne bo pomote, ampak se ne kalijo samo tam sposobni oz. nesposobni dijaki. Naša generacija ni bila seznanjena s tako spremembo in v resnici ni pošteno do nas. Vse naslednje  bodo že več vedele. Ministrstvo za šolstvo bi moglo to upoštevat in pritisnit na fakultete!

Hehe, vsi smo vedeli da je to s temi dodatnimi maturitetnimi predmeti en tak trik, ki bo prej ali slej pokrpan…. Če ne drugače takrat, ko bo “preveč” izobraženih. In to se je sedaj zgodilo. Zato se je šlo direktno na gimnazijo, da se ne ujameš v to past. Mnogim generacijam je sicer uspelo izigravanje in šlepanje, a tega je sedaj konec in ene so morali obglaviti.

Kolegica, učiteljica pravi, da ima za sodelovko učiteljico, ki je namesto gimnazije opravila oblikovno gimnazijo ali nekak takega… Posledično ta sodelavka v srednji šoli ni imela predmetov kot so fizika, kemija, biolologija, geografija, zgodovina, 2. tuj jezik. In ja, je na ta račun konkretno hendikepirana in enostavna nima širine znanja, ki ga pa učitelj vendarle mora imet. Nasrkajo pa naši otroci.

V bistvu je ministrstvo pritisnilo na univerzo, ta pa na fakultete, da preidejo nazaj na normalne vpisne pogoje – to je, da se na UNI programe lahko vpisujejo samo gimnazijci.

Nič ni narobe, če so naredili spremembo, a ta bi morala začeti veljati šele čez 4 leta, ko bi tisti, ki so se vpisali pod starimi pogoji zaključili srednjo tehnično šolo.

Bo pa sedaj še večji naval na gimnazije kot prej, namesto da bi spodbujali več tehnične šole. In spet bo veliko otrok dobilo poklic z nazivom gimnazijski maturant ker, naprej ne bodo naredili faxa.

Samo o tem govorim in pika ?.

Na Pedagoško fakulteto se lahko na dvopredmetni študij vpišemo s petim predmetom in to na matematiko-fiziko, medtem ko se na razredni pouk lahko vpišejo samo gimnazijci. Pa od kje jim ta logika??? A za matematiko in fiziko so pa dobri “manj spsobni”?

nekak se mi zdi, da tam ni navala dijakov s strokovnih šol s petim predmetom v taki meri, da bi gimnazijcem bil onemogočen vpis.

Se pravi da ni sposoben opraviti splošne mature. Zakaj bi imel potem možnost vpisa na željeni faks?

Kdo si, da sodiš o naših sposobnostih? Na strokovno šolo sem se vpisala za to, ker je bila v domačem kraju, gimnazija pa ne! Doma mi zaradi slabe finančne siziacije  niso mogli omogočiti več. Sama bi rada dosegla več, pa še marsikdo, pa nas bodo spet prikrajšali Vsa leta sem opravila z odliko, se vpisala na peti predmet in poklicno maturo bom prav tako opravila z odliko. In ker si res želim na točno določen faks, bom zato ket nisem gimn. maturant s pogojno opravljeno maturo, zvisela. Daj no, bodi no malo bolj človeška.

Kakšne pa ti kvasiš – UMETNIŠKA GIMNAZIJA je navadna gimnazija, ki vključuje vse predmete, ki si jih navedla, samo v manjšem obsegu, ker je poudarek pač na UMETNOSTI. Tako kot klasična in športna.

Ojoj, ljudje. Ker imam glih otroka na gimnaziji – najprej jih tri četrt sploh ne ve, kaj bi radi v življenju – ko se pa že odločijo, pa vsaj polovica nima dost pik niti interesa. Ja, z novimi pogoji se bodo mogoče sprostila mesta na določenih fakultetah, ampak vsaj še par let bodo dobivali tja gimnazijce, ki jih ne bodo sposobni naredit. Ker sori, z dvojkami in trojkami na gimnaziji pač nisi za UNI. Pa si lahko stokrat gimnazijec. S trojkami in štirkami pa se lahko vpisujejo že zdaj.

Stanje se bo mogoče popravilo šele čez 4 leta, ko bodo dobivali otroke, ki se bodo na gimnazije vpisovali samo zato, ker sicer ne morejo na UNI. A v tem je bistvo ali kaj? Da se zafila mesta? Ne v znanju? Kaj je važno, od kod pride otrok  – filter mora biti tak, da mularija UNI naredi, ne samo da se lahko vpiše.

In po sedanjem sistemu lahko potrdim – če otrok s srednje strokovne šole lahko prepleza vse ovire in se vpiše na UNI, ga je tudi sposoben naredit. Za razliko od marsikaterega maturanta. Jih vsako leto na tisoče in tisoče pocepa.

Mah, seveda – saj magisterij je samo nadaljevanje visokošolskega študija. ?????

Res trapasto, da obstaja UNI in da se študenti vpisujejo nanj. Brez potrebe!

Ob tem pozabljate, da že zdaj poklicna matura ni bila enakovredna splošni, ampak je bila vrednotena z manj točkami.

ja hudiča no, tisti, ki pa tako dobro vedo, kaj želijo biti, se bodo pa ja pravi čas vpisali na gimnazijo, ki jim to omogoča brez problema, ne pa da se gredo neko šlamastiko.

Se popolnoma strinjam, sama sem gimnazijka, en otrok končal gimnazijo, drugi strokovno.

Ta, ki je končal gimnazijo, do konca ni vedel, kam naj gre potem. Na koncu si je izbral računalništvo na FRI, uni smer, in ga tudi končal. Je pa komaj komaj prišel med tiste, ki so se vpisali, je bil dober in prav dober. Zdaj se s temi ocenami na FRI že nekaj let ne moreš več vpisat. Imel je sošolce iz srednje računalniške, ki so delali peti predmet iz splošne mature- matematiko. Menda so bili ti iz srednje šole veliko bolj zagrebeni kot njegovi sošolci iz gimnazije. Pravi, da so jih šišali pri tem, koliko jih je naredilo 1. letnik. Ogromno gimnazijcev in nekaj SŠ je pocepalo že po prvem.

Hči je pa že od nekdaj vedela, kaj hoče postati. Zato je šla na strokovno srednjo šolo, čeprav je bila odlična celotno OŠ, končala SŠ z odliko, dosegla potrebnih 97 točk in se vpisala na želeni faks. Tam so bili ravno tako odlični gimnazijci in odlični ostali iz drugih šol. Ona je naredila med prvimi in v roku. Veliko gimnazijcev je pocepalo in veliko ostalih.

Ni pravila. Stvar je v tem, koliko ti je res do tega, da doštudiraš določeno zadevo.

Otroci si naredijo plan, izberejo določeno šolo glede na to, kaj hočejo potem študirat in ali bodo prišli v ožji izbor, če gredo na gimnazijo in bodo tam dobri recimo. Zato se potem raje odloči za strokovno šolo. In da so take zdaj kar pometli v tako kratkem času, ni prav. To so ponavadi otroci, ki so tudi na študiju med najboljšimi, saj vedo, kaj hočejo.

Morali bi počakati 4 leta in to narediti takrat.

ja hudiča no, tisti, ki pa tako dobro vedo, kaj želijo biti, se bodo pa ja pravi čas vpisali na gimnazijo, ki jim to omogoča brez problema, ne pa da se gredo neko šlamastiko.

A ti povem primer? Hči in njena sošolka v OŠ, obe odličnjakinji, obe sta že v OŠ sanjali o študiju fizioterapije. Sošolka se je vpisala na gimnazijo, moja hči na srednjo zdravstveno šolo. Sošolka je bila na gimnaziji prav dobra, se je trudila zelo, moja je bila na zdravstveni odlična. Ko sta končali, se sošolka ni mogla vpisat na fizioterapijo v Lj, moja se je in jo v roku končala, brez težav, brez enega leta ponavljanj, brez problema. Sošolka je šla na dietetiko. Moja je fizioterapevtka, dobila službo takoj po diplomi, soseda je brez službe, flika nekaj tu, nekaj tam.

Nauk zgodbe? Brez skrbi, da je potrebno dobro razmislit in narediti načrt, če hočeš uspeti na področju, ki si ga želiš.

Fizioterapija je na UL visokošolski in ne univerzitetni študij.

Kje pa piše, da bi tale sošolka tudi bila odlična v srednji zdravstveni šoli tako kot tvoja? Ali hočeš reči, da je srednja zdravstvena za bolj butaste?

Ne, nauk zgodbe je, da si druga punca tega očitno ni dovolj želela in je na povrh še lena. Saj za gimnazijko ni čudno. Ti mislijo, da so boga za j… prijeli, ker so naredili gimnazijo. In zdaj raje bogu krade čas, kot da bi si poiskala službo ali pa mogoče spet poskusila s študijem. Klasika.

BTW – plačljive šole za fizioterapijo rastejo kot gobe pod dežju. Če bi imela željo, bi se takoj zaposlila in faks že zdavnaj naredila ob delu.

In dietetika je najbolj lev faks, ki si ga lahko zamisliš – če ga je izbral nekdo s štiricami na gimnaziji, mora biti res zabit do konca.

Dietetika je faks, ki ga gredo delat dijaki s srednjih poklicnih šol. Tako da v bistvu o teh štiricah na gimnaziji zelo dvomim. Bolj pravljica za lahko noč.

Kaj hočeš, eni se veselijo na tujih neuspehih, tegobah … Ne glede na vse, je možnost maturitetnega tečaja. Ko smo bili  mi mladi, so bile fakultete veliko bolj dostopne in veliko nas je doštudiralo kaj, kar očitno danes ne bi mogli. Mogoče  gimnazijski lobi spet pritiska, ker se je zmanjšal vpis v gimnazije.

Samo pustijo naj nam, da zakljucimo po tem kar so nam se lani obljubljali. Potem pa naj spreminjajo programe. Ce ne bom prisla na socialno delo, ket so gimnazijci dobili vec tock, pac ne bom. Naj nam dajo vsaj MOZNOSTI PRITI TJA!

Ali bi lahko začeli ločevati med praktičnimi, neposredno uporabnimi znanji (srednje poklicne ter srednje in visoke strokovne šole), in teoretičnimi oz. razvojno uporabnimi znanji (gimnazija z nadaljevanjem na UNI programih), prosim lepo? Eni so bolj za eno, drugi bolj za drugo, nekateri za vse, nekateri redki pa morda celo za ničesar. Vsak pa naj najde zase takšno šolo in kasneje zaposlitev, ki mu ustreza in kjer bo lahko naredil kaj pametnega.