Zakaj si želite imeti otroke?
Non stop mi najedajo s temi otroci, da jih moram imeti in da mi biološka ura tiktaka, da sedaj bomo pa 30 in da bi bil že čas, da kaj razmislim. Upam, da bom imela mir, ko bom starejša.
Ja, upam, da me ljudje nehaja siliti naj imam otroke. Tako, da ja motiš se zlo.[/quote]
Men pa najedajo s temi čiki. Vsakodnevno. Da naj neham, pa da to ni zdravo, pa da bom imela starikavo kožo, pa škodujem zdravju, pa da bom umrla, pa da ne bom imela kondicije, pa ne vem kaj še vse. A od vseh njih imam najmanj težav z vsem tem kar mi naštevajo. Pa kaj čem.
S tem pa se ravno ne morem strinjati. Seveda ne v vseh pogledih. Recimo, da človek nima službe, potem odločitev za otroke ni ravno odraz zrelosti.
V večini primerov, ko pa je odločitev proti, posledica raznih slabih izkušenj in travm, pa ta odločitev ne more biti odraz zrelosti, saj bi zrel človek delal na tem, da razreši svoje travme in s tem notranjo negotovost, saj potem, ko bi bil zrel, prav tako več ne bi na svet gledal le z negativnimi očmi in zaradi prikrite nevoščljivosti potem obsojal druge, ki jih imajo.
Saj nekdo, ki je poln jeze, sovraštva in ostalih nerazčiščenih zadev, ne more biti merilo za zrelost in njegova odločitev proti otrokom zato ne odraz zrelosti.
Je samo odraz slabih izkušenj.
S tem pa se ravno ne morem strinjati. Seveda ne v vseh pogledih. Recimo, da človek nima službe, potem odločitev za otroke ni ravno odraz zrelosti.
V večini primerov, ko pa je odločitev proti, posledica raznih slabih izkušenj in travm, pa ta odločitev ne more biti odraz zrelosti, saj bi zrel človek delal na tem, da razreši svoje travme in s tem notranjo negotovost, saj potem, ko bi bil zrel, prav tako več ne bi na svet gledal le z negativnimi očmi in zaradi prikrite nevoščljivosti potem obsojal druge, ki jih imajo.
Saj nekdo, ki je poln jeze, sovraštva in ostalih nerazčiščenih zadev, ne more biti merilo za zrelost in njegova odločitev proti otrokom zato ne odraz zrelosti.
Je samo odraz slabih izkušenj.[/quote]
Nihče ni absolutno in po vseh merilih oz. v vseh vidikih zrel ali nezrel. Neglede na travme ali ne, se zrelost odraža v zmožnosti uvida v lastno sposobnost biti starš ali obratno – pač v tistem trenutku. Razreševanje travm je popolnoma druga tema. Imeti pa otroke zato, da boš preko njih reševal lastne travme (beri: “ustvaril si bom faimilijo v kateri bo vse čisto drugače kot je bilo v moji”) je pa za moje pojme sploh skrajno nezrelo.
S tem pa se ravno ne morem strinjati. Seveda ne v vseh pogledih. Recimo, da človek nima službe, potem odločitev za otroke ni ravno odraz zrelosti.
V večini primerov, ko pa je odločitev proti, posledica raznih slabih izkušenj in travm, pa ta odločitev ne more biti odraz zrelosti, saj bi zrel človek delal na tem, da razreši svoje travme in s tem notranjo negotovost, saj potem, ko bi bil zrel, prav tako več ne bi na svet gledal le z negativnimi očmi in zaradi prikrite nevoščljivosti potem obsojal druge, ki jih imajo.
Saj nekdo, ki je poln jeze, sovraštva in ostalih nerazčiščenih zadev, ne more biti merilo za zrelost in njegova odločitev proti otrokom zato ne odraz zrelosti.
Je samo odraz slabih izkušenj.[/quote]
Torej ti trdiš, da človek, ki se odloči ne imeti otroke, ni zrel? In celo, da je nevoščljiv drugim, ker jih imajo? Se hecaš? Nevoščljiv česa? Razumem, da je nekdo, ki si želi imeti otroke pa jih ne more imeti, nevoščljiv. Vsekakor pa tisti, ki si jih ne želi, sigurno ni nevoščljiv.
Nezrelo je razmišljati, da je človek, ki se odloči ne imeti otrok nevoščljiv in pa, da je poln travm.
Bi rekla, da je večina takih, ki so polni travm med starši. So polni travm, jih hočijo pozdravit in si rečejo bom pa drugačen starš kot moji starši in imajo otroke. Velika večina tistih, ki izhaja iz disfunkcionalnih družin, takih, ki že niso predelali travm, ima otroke in pogosto so zelo podobni svoim staršem. Tako kot hči alkoholika, ki se poroči z alkoholikom.
Neimeti otroke zato, ker nisi imel sam lepega otroštva, oz. imaš slabe izkušnje… oz. so te nekako vzgojili s prepričanjem, da je težko imeti otroka, da je otrok breme ipd.., tudi za mene ni znak neke zrelosti. Je izraz bojazni, dvoma v lastne sposobnosti, da si zmožen otroku nuditi zadosti ljubezni, primerno okolje za rast in razvoj, mamo in očeta. Imeti otroka zato, da boš pa predelal lastne travme pa lahko je, lahko pa ni. Lahko se izkaže kot dobra odločitev, lahko pa kot čista polomija. Ampak nekdo ki tvega, se trudi, išče pomoč, če mu ne uspeva v zadostni meri… ne dela niti sebi niti svojemu otroku toliko slabega, da bi lahko rekel, da je tak človek nezrel, nesposoben imeti otroka.
Jaz za sebe vem, da sem se pravilno odločila, da imam otroke. Ja, res mi včasih kodrajo živčke, tudi moji odzivi na nerganje, zahteve, iskanje pozornosti, jamranje in še kaj, niso vedno najboljši ali popolni, včasih sem sitna, včasih utrujena, ampak ko pogledam svoje otroke skozi leta, to, kar so do sedaj postali, kakšne vrednote imajo, kako čustvujejo in koliko imajo radi tako sebe kot nas ostale (družino, prijatelje), bi rekla, da so vsi veseli, da živijo.
Jaz zato nimam otrok, ker si jih ne želim. To je edini razlog. Nimam nobene želje po otrocih, ne zanimajo me. Vi pa iščete kup razlogov.
Ravno včeraj sem imela predavanje mojih ljubih sorodnikov, da bi pa že morala imeti otroke, kdaj bom kaj naredila v tej smeri. Ker grem proti 30 je pa res že skrajni čas.
Če bi znali uporabljati internet, bi bila prepričana, da so tile tradiconalisti mona moji sorodniki.
Potem pa raje piši (če že moraš pisat) dnevnik. Ti zagotovo nihče ne bo repliciral, pa še misli boš dal(a) iz sebe. Resno.
Zamenjaj družbo, v kateri se giblješ. Razen če ti pljunki odgovarjajo.
P.S. Stara sem 33 let in moja okolica zelo dobro ve, da ne nameravam imeti otrok. In?
S tem pa se ravno ne morem strinjati. Seveda ne v vseh pogledih. Recimo, da človek nima službe, potem odločitev za otroke ni ravno odraz zrelosti.
V večini primerov, ko pa je odločitev proti, posledica raznih slabih izkušenj in travm, pa ta odločitev ne more biti odraz zrelosti, saj bi zrel človek delal na tem, da razreši svoje travme in s tem notranjo negotovost, saj potem, ko bi bil zrel, prav tako več ne bi na svet gledal le z negativnimi očmi in zaradi prikrite nevoščljivosti potem obsojal druge, ki jih imajo.
Saj nekdo, ki je poln jeze, sovraštva in ostalih nerazčiščenih zadev, ne more biti merilo za zrelost in njegova odločitev proti otrokom zato ne odraz zrelosti.
Je samo odraz slabih izkušenj.[/quote]
Skratka, eno samo jamranje, da so vsi, ki si ne želijo mularije, nezreli oz. imajo travme.
Tolk o tem, kako je tebi vseeno, kao se drugi odločijo.
Potem pa raje piši (če že moraš pisat) dnevnik. Ti zagotovo nihče ne bo repliciral, pa še misli boš dal(a) iz sebe. Resno.[/quote]
NImam potrebe po dnevniku. Imamo samo potrebo po pisanju, ko naletim na tradiconaliste kot so moji sorodniki. Priznam, njim ne upam zabrusiti v obraz vsega kar jim gre, potem pa si dam duška pri anonimnih tradicionalistih.
Non stop mi najedajo s temi otroci, da jih moram imeti in da mi biološka ura tiktaka, da sedaj bomo pa 30 in da bi bil že čas, da kaj razmislim. Upam, da bom imela mir, ko bom starejša.
Ja, upam, da me ljudje nehaja siliti naj imam otroke. Tako, da ja motiš se zlo.[/quote]
Men pa najedajo s temi čiki. Vsakodnevno. Da naj neham, pa da to ni zdravo, pa da bom imela starikavo kožo, pa škodujem zdravju, pa da bom umrla, pa da ne bom imela kondicije, pa ne vem kaj še vse. A od vseh njih imam najmanj težav z vsem tem kar mi naštevajo. Pa kaj čem.[/quote]
Oni bi samo radi, da taka ostaneš še naprej. Boš pustla čike! :))
Zamenjaj družbo, v kateri se giblješ. Razen če ti pljunki odgovarjajo.
P.S. Stara sem 33 let in moja okolica zelo dobro ve, da ne nameravam imeti otrok. In?[/quote]
Hja, veš prijatelje si lahko izbiraš, sorodnikov žal ne. Kar se pa službe tiče je pa tako, ne menjaš je zaradi tega, ker ti sodelavci težijo glede otrok. Ker preprosto ni služb in ko jo vendarle dobiš, požreš to na račun otrok. Pa si na monu daš duška in upaš, da bo komu od tradicionalcev kapnilo.
S tem pa se ravno ne morem strinjati. Seveda ne v vseh pogledih. Recimo, da človek nima službe, potem odločitev za otroke ni ravno odraz zrelosti.
V večini primerov, ko pa je odločitev proti, posledica raznih slabih izkušenj in travm, pa ta odločitev ne more biti odraz zrelosti, saj bi zrel človek delal na tem, da razreši svoje travme in s tem notranjo negotovost, saj potem, ko bi bil zrel, prav tako več ne bi na svet gledal le z negativnimi očmi in zaradi prikrite nevoščljivosti potem obsojal druge, ki jih imajo.
Saj nekdo, ki je poln jeze, sovraštva in ostalih nerazčiščenih zadev, ne more biti merilo za zrelost in njegova odločitev proti otrokom zato ne odraz zrelosti.
Je samo odraz slabih izkušenj.[/quote]
Torej ti trdiš, da človek, ki se odloči ne imeti otroke, ni zrel? In celo, da je nevoščljiv drugim, ker jih imajo? Se hecaš? Nevoščljiv česa? Razumem, da je nekdo, ki si želi imeti otroke pa jih ne more imeti, nevoščljiv. Vsekakor pa tisti, ki si jih ne želi, sigurno ni nevoščljiv.
Nezrelo je razmišljati, da je človek, ki se odloči ne imeti otrok nevoščljiv in pa, da je poln travm.
Bi rekla, da je večina takih, ki so polni travm med starši. So polni travm, jih hočijo pozdravit in si rečejo bom pa drugačen starš kot moji starši in imajo otroke. Velika večina tistih, ki izhaja iz disfunkcionalnih družin, takih, ki že niso predelali travm, ima otroke in pogosto so zelo podobni svoim staršem. Tako kot hči alkoholika, ki se poroči z alkoholikom.[/quote]
Jaz bi samo nekaj pripomnil. Nevoščljivost je nekaj, česar se posameznik sam pri sebi ne zaveda, pa če se še tako trudi razumsko razlagati zadeve. Pa ne trdim, da si ti nevoščljiva, niti ne trdim da nisi.
Ok, s tem se ne strinjam čist. Nezrelo bi bilo, če bi tak človek, ki verjame, da je vzgoja en sam napor, breme, strošek itn otroke imel. To je nezrelo, saj bi to moral narediti edino pod neko prisilo “okolice” in ne zaradi lastnih prepričanj, želja, da je tega sposoben oziroma da si tega želi. Meni se zdi odgovorno in zrelo, da tak človek otrok NIMA, vsaj dokler ne spremni pogleda na starševstvo.
Forum je zaprt za komentiranje.