Zakaj imajo otroke?
Lačnih v Afriki nisem omenjala.
Ja, ljudje smo sebični, zato eni nimamo otrok, drugi pa jih imajo. Sebično je recimo tudi tole, daimaš otroka pa ne veš, če bo dobil službo pa veš, da je okolje vse bolj onesnaženo in tako naprej. A ni sebično imet otroka?
Zakaj imate otroke? Ne zato, ker bi koristili družbi, ampak, ker pač potešite svoje želje :). Torej smo oboji sebični, eni in drugi. TIsti, ki jih nočemo imet in tisti, ki spravljate otroke na prenasljeno Zemljo in v Slovenijo s slabimi perspektivami glede služb.
Samo eni ne prepričujemo tiste, ki imajo otroke, da so čudni, eni pa ste taki, da imate nestarše za čudake, psihotike in poskušate psihoanalizirat naše duše :).
Glej, ljudje smo različni. Mogoče nekomu življenje postane težje sčasoma, in otrok vemo da ni poceni. In potem vidiš samo en del zgodbe. Tvoje pisanje mi deluje, kot da srečuješ ljudi, ki “štepajo” otroke za suženjstvo. In mogoče nekoga ki ima več otrok, se ga je dotaknila recesija ravno v tem trenutku razmišlja kot ti – le zakaj se ta vtikuje v mene in moje življenje.
Pa še nekaj – če pa veš, da kdo od teh staršev, ki te tako motijo, muči oz matretira svoje otroke, potem pa stopi na CSD in ukrepaj!
Zdaj ne razumem tega. Razumem, da ljudje radi sprašujejo in kritizirajo ženske, ki so še brez otrok. Ne vem pa, ali te besede zgoraj letijo na te ljudi, ali na določene ljudi na tem forumu. Namreč, jaz še nobenega nisem opazil, da bi ženske, ki otrok ne želijo, imel za “čudne”. Kaj pa sploh pomeni biti čuden? A nismo vsi čudni na svoj način? Drugače rečeno, posebni?
Tukaj samo ugotavljamo razloge, ki se skrivajo za to “ne željo” oziroma “željo”. Debatiramo. noben ni čuden. Če se kdo počuti čudnega, se naj vpraša, kaj pri sebi se mu zdi čudnega.
Seveda imaš, pa če si to priznaš ali ne. Moraš pa se zavedati da ta želja ni “zavestna”. Reprodukcija v naravi nikoli ni funkcionirala na tak način da bi si bik zavestno rekel “aha, želim si da se moji geni širijo naprej-torej moram naskočiti čim več krav”, podobno je pri ljudeh. Menda ne misliš da ljudje čutimo privlačnost, si želimo seksa in bližine nekoga nasprotnega spola iz čistega naključja?
Seveda imaš, pa če si to priznaš ali ne. Moraš pa se zavedati da ta želja ni “zavestna”. Reprodukcija v naravi nikoli ni funkcionirala na tak način da bi si bik zavestno rekel “aha, želim si da se moji geni širijo naprej-torej moram naskočiti čim več krav”, podobno je pri ljudeh. Menda ne misliš da ljudje čutimo privlačnost, si želimo seksa in bližine nekoga nasprotnega spola iz čistega naključja?[/quote]Tu si malo zabluzil, želja po biti starš ni nujno povezana s privlačnostjo do nasprotnega spola. Po drugi strani imaš samomore, še en dokaz, koliko imamo zablužen (samo)ohranitveni instinkt. Ali umori. (Z vsemi podrazličicami.) Ostale živali tega tudi ne poznajo, vsaj ne tako množično kot na primer presvetla človeška vrsta, natančneje velika bela pasma, ki je s pomočjo alijenov in po večini judov, ki so iz nacistične nemčije prebežali v ameriko, izdelala prvi atomski bombi. No zdaj pa nadaljujemo, menda nam gre dobro.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Saj nikjer ni tega napisal, da je želja po biti starš povezana s privlačnostjo. Napisal je, da človeške želje nastajajo v podzavesti. Meni je fascinatno opazovat, kako narobe se ljudje na tem forumu razumejo.
Tudi samomor je en tak proces, kjer rešujemo sebe, pred muko, trpljenjem in bolečinami. Tako so vsaj prepričani tisti, ki ga storijo. To je samo dokaz, kako popačen je lahko naš pogled na svet, če izgubimo stik s samim sabo in nam “razum odpove”. Naš občutki nam tud ne kažejo vedno resnice, pravzaprav jo zelo redko.
Se strinjam, da nastajajo v podzavesti. Zavestno se potem bolj ali manj odločamo in izbiramo med trenutnimi možnostmi, kako bomo neko željo realizirali.
Ravno zato bi bila bolj primerna trditev, da nočem otrok, ne da si jih ne želim. “Nočem” je le odziv na samo željo oz. potrebo, ki je vgrajena v samo telo.
Zanimiv je vsak posameznik, ki se upira samemu sebi oziroma svoji izvorni želji. 😉
Ampak, saj tiste ženske, ki otroke imajo iz “nepravih” razlogov, smo že “analizirali”. Povedali smo, zakaj jih imajo. Kaj še želiš? Kaj te še zanima? Postavi konkretno vprašanje, prej pa poglej, če ni nanj že odgovora. 🙂
Zakaj se jih analizira?
Zato ker je razmnoževanje potreba vgrajena v vsako rastlinsko, živalsko….vrsto in “ne razmnoževanje” je ne naravno. In da deluješ/fonkcioniraš “ne naravno” mora bit nek razlog.
Kje ga iskati drugje kot v “tvoji” glavi 😉
One ki imajo otroka in ne skrbijo zanje nimaš kaj analizirat, ker imajo otroka, lahko jih pa analiziraš zakaj ne skrbijo za “nadaljevalca vrste” kar spet ni naravno in vzrok je spet v “njeni” glavi. Če si pogledaš nastanek “glave” (beri miselnih vzorcev) bi verjetno lahko našel skupne točke pri obeh in posledično razloge za “ne željo” imet/skrbet za otroka.
Naš um je zelo prilagodliv, kar je (dobra) posledica evolucije. Zmoremo se prilagodit in bit zadovoljni z marsičem in še več prepričani smo, da je to najboljše za nas – edino možno.
Primer.
Če bi živel/a v zlati kletki od rojstva v kateri bi ti na TV vrteli program, ki bi prikazoval življenje izven kletke v naravi, kot trpljenje, bi svoj um “sprogramiral/a” tako da bi se počutila neugodno že ob misli, da bi nekdo odprl vrata te kletke. Ko bi bila vrata odprta bi te že grabila panika in če bi te nekdo na silo postavil ven bi najverjetneje doživela živčni zlom….., ki bi bil posledica programa iz Tv.
V resnici ti ne bi bilo nič hudega v naravnem okolju.
Ali še en primer bolj realen, ki nam lahko pove kako se naše misli začno obnašat “nenormalno”
Po želji, ki je sproducirana od “ne naravne” družbe po vitkem telesu si po vsakem obroku porineš prst v usta in bruhaš. Hrana ne naredi svoje naravne poti skozi prebavila ampak se vrne čez usta ven iz telesa. Hujšamo. Po določenem času nam možgani pre programirajo želodec, da nam SAM izvrže hrano, brez da bi se s prstom silili na bruhanje. in nam se lahko zdi tako stanje normalno…..
Podobno se dogaja ljudem, ki ne želijo imet otrok (naravno/normalno je da si jih). Poiščejo vzroke (služba, drožba, denar, Afrika, lakota….) in se nežno silijo “na bruhanje”, sčasoma se jim to da ne želijo imet otrok, zdi popolnoma logična in normalna zadeva.
Prav nimam nič proti, vaša izbira, samo podal sem svoje razmišljanje 😉
Tole sem si sposodil iz one teme “visoke ženske”:
Nah, nisem užaljena…glej, glede primernega partnerja, zavestno ga nikoli nisem iskala (imela sem že nekaj krajših vez ker so fantje drezali vame ali pa da končno izpostavim nekoga, ki me nadleguje že od septembra 2003 in se mi noče na noben način odpovedati), le tu pa tam me kdo čudno gleda in obravnava, da sem še kar samska in potem požiram razne očitke in provokativna vprašanja v družbi. Drugače pa lahko tudi rečeš temu, da sem uživačka, no offense. Dejansko je tako, da če že nekoga opazim ali pa se kateri zanima zame, se vseeno sprašujem, če jaz to sploh rabim, ali ne, osebno mi nič ne manjka, da sama hodim spat, se sama zbujam ipd., v bistvu se ne vidim z nekom kot par, niti o tem ne razmišljam, ravno tako ne razmišljam o materinstvu, saj ne čutim želje po otrocih – a sem dovolj odkrita? Človek nekaj prizna o sebi in že takoj iz tega naredijo celo zgodbico in neke svoje predstave, zakaj je to tako ali temu ni tako in kaj in kako, kot da smo vse osebe ženskega spola enake in imamo le v glavi, kako bi katerega ujele in da se končno potrdimo v družbi z lastno reprodukcijo. Zame ta vzorec odpade.[/quote]Naga stojiš pred nami 😉 :-)))))))))
Zavestno ga nisi iskala?
Kdo ga pa najde zavestno od kot potreba po “zavestno”?
Želja sama, imet partnerja ni zavestna odločitev, vsaj zame ne.
Dejansko je tako, da če že nekoga opazim ali pa se kateri zanima zame, se vseeno sprašujem,……. Ko nekoga opaziš? Kaj pa ta nekdo vzbudi v tebi?
Oz zakaj ravno on zakaj ti ne kar vsi po vrsti vzbudijo teh razmišljanj, ki so zavestna tisti predhodni občutek pa ni, ali se motim?
Če se ne motim, potem tudi ti deluješ po nekem vnaprej pripravljenem scenariju 😉
Včasih si niso znali tega razložit drugače kot z “božjim načrtom”, danes iščemo drugačne razlage 😉
Še ena tema, prav za vas: http://med.over.net/forum5/read.php?27,7284404
Še ena tema, prav za vas: http://med.over.net/forum5/read.php?27,7284404%5B/quote%5D
A ni ta tema ravno za tebe? Tebe zanimajo te ženske 🙂
Pomota, prehitro kliknil. 🙂
Kakorkoli, debatiramo, nekomu je posmehljivo, nekdo se bo zamislil, nekdo se bo počutil užaljeno, nekdo bo jezen glede na povedano. Vsaka negativna reakcija je za raziskat, ker povzroča nelagodje v posamezniku oziroma nastane zaradi dvoma vase. Kdo si pa želi dvomit vase?
Zakaj imajo ljudje otroke, potem pa grdo ravnajo z njimi?
Detomor – za moje pojme je to greh cele družbe, ne matere storilke. V današnjih časih je nedopustno, da se nosečnica ne more obrnit na nikogar, da nima razumevajočega sogovornika niti v svoji bližini in da ne najde poti do uradne institucije, ki bi ji lahko pomagala (nisem pa čisto prepričana, ali bi ji sploh pomagala!).
Zlorabe – večinoma gre za dediščino primarne družine, torej da so bili ljudje tudi sami kot otroci zanemarjani in zlorabljani. V drugih primerih gre za neobveščenost, primitivnost – z otroki je treba na kratko, ker itak nimajo prava glasanja (tako kot je bila recimo vzgajana še moja generacija, moji starši pa sploh).
Štepanje otrok – v nekaterih primerih gre za nadzor tipa nad žensko. Če ji naredi otroka, jo ima v precepu in pod kontrolo. Več kot je otrok, bolj jo ima pod kontrolo. Siljenje v spolne odnose brez ustrezne zaščite: ženski hormonska kontracepcija ne ustreza, tipu ne ustreza kondom, vzdržnost pa še manj. Za nekatere primere bi pa rekla, da enostavno ne vidijo drugega smisla v svojem življenju kot to, da rodijo in imajo čim več otrok. Ampak tole je čisto moja špekulacija, medtem ko sta prvi dve točki dejstvo.
Kako primitivni goni nas še vedno vodijo pri zastavljanju odraslega življenja, dokazujejo že sama vprašanja, zakaj nimaš otrok.
Forum je zaprt za komentiranje.