Za 50 letnice

Mal študiram… svoje jazbine sem se naveličal, za novo mi pa manjka ene pol. A je kakšna s podobno željo. Dobr, 50… 5 let gor al dol…

…haha…cimro bi ti; dolgčas?,(pazi, kaj si želiš – ni tako slab rek, veš…večkrat se je izkazalo, da ej še kako na mestu; ker ko se uresničii … :D)

Zgolj v premislek: na istem naslovu, v istem gospodinjstvu… financirala sta recimo da 50:50 ali 60:40… po nekaj letih se te navelica in si v postopku delitve skupnega premozenja… ker si gospa to razlaga kot izvenzakonsko zvezo… res, pazi, kaj si zelis…

Saj da tud vsak pol? A ni pol ok, če gre na pol… tud pol.

Matematika je eno… v stvarnosti je pa treba zadevo dobro preuciti. V koncni fazi… kaj bos pa potem dobil s “pol”, ce ti ze zdaj manjka “pol” za nekaj spodobnega?

Če bi jaz v življenju gledal kaj bom dobil… mi ne bi pol manjkalo.

Ma kar sem mislil, sem spedenal, zdaj mi je pa dolgcajt. Pa… a ni fino živet v paru? Ko vas tu berem, ni boiljšega.

Hahaha, Dobra, glej} posel ali ljubezen.

Jaz mam okna za porihtat, fuge zatesnit na terasi, pobelit, ti svoje lahko obdržiš.

Lahko je posel, delaš, si mi družba tako in takoooo, enkrat na mesec na Triglav. Ni preveč zahtev. Tisto s Triglavom se hecam ?

Na katerem koncu Slo pa si?

LLoyd ,drži se svoje jazbine ,ni lepšega kot spat na dvojni postelji sam…V paru se je lepo družit,lahko prespita malo tu malo tam ,si pomagata ,delit dom na ta leta ,hm ,je dobro za premislit ,če sploh…

Aja, če je pa treba bit par… ok pol pa par. Da je bolj ziher.

Sem pozabil, mogoče bi bilo dobro mal opisa… Sem ing mehatronike,  še kar uporaben, začel sem kot vajenc kot ključavničar, v eni firmi v mengšu leta 91, ki je šla v stečaj par let kasneje, potem se bil pa pri enem privatniku kot vzdrževalec ene 20 let. Vmes sem se došolal, ker sem bil prekratek finančno sem pustil visoko za kasneje… Več ali manj sem se klatil po farmaciji, ene deset let nazaj so me pa posvojili. Obvladam vsa ključavničarska dela, praktično vse kar se dela doma… če nisem prelen, več ali manj vse kar prodaja mikrosoft, Moj najljubši program je pa še vedno SW. Obvladam tudi kalibracije in ostalo kar se pač počne na krami, ki jo ima industrija, seveda mi ni proble…. a morem res vse to pisat?

Ja, ampak sem specialc, kar se tiče dihtanja špranj, tko da…si sigurna?

A jaz? Oh, no, tle okol, no, saj veš. Ta moment sem Kamnčan…. no… skoraj.

Jaz sem na istem. Moja jazbina mi je premajhna in bi zamenjala za večjo. Pa vrt in narava pred hišo mi manjka in ja, en petelin tudi. Sem pa na štajerskem.

Štajerka… kul. In v katero smer bi se podala?

No ja, nisem glih štajerka, tukaj priseljena. Mi je pa tu všeč, drugače je bila včasih moja preferirana regija Gorenjska zaradi hribov, ampak tudi tu mi je kul, hribov kolikor hočeš, samo nižji so, cene nepremičnin pa tudi. 😉

Kam me bo veter odpihnil je pa odvisno od novega domeka oz. jazbine, kje najdem kaj primernega.

In kakšna bi bila idealna?  Meni je sicer fino da je blizu do službe, oz… no, da je blizu, samo, zadnje čase mi je vedno bolj vleče v konce, kjer je nevem, recimo temu dober razgled. Odprto.

O glej ga glej,

On to ko da je na dražbi ?

Sam res 😀 Ni tako mišljeno, al pa. Kva pa vem 😀

I Desi zdaj si pa dokazal, da si tipični okoriscevalec…

Pri vsaki stvari je tako ce v nekaj vlozita dva pol pol se tako tudi deli, to je edino pošteno,  ti hinavec bi pa potem krivine hvatal… ogabno

Prosim, ne se kregat. Tu desi nima nič.

 Če je že dražba…

Se pravi, imam nekje 1,81, primerne kilaže, mal dedca, se pozna če se vsedem.

Več al manj zdrav, sem še ene tistih letnikov, ki so bili narejeni za dolgotrajno uporabo, ne tko kot so ti modeli zdaj, ki so, za enkratno.

Par lastnic, mal kilometrov, barva, siva, kabrio. Garažiran, čuvan, vzdrževan, ko oldtajmer. Za nedeljske vožnje, uporaben tudi med tednom.

  Brez skritih napak, s podaljšano garancijo. Modificiran, na novo programiran. Že dolgo ne materialist.

Bolj me zanima kaj nas žene, kot pa politika.  Ne stremim po sreči, se je pa ne bi branil. Pogovori o športu me ne zanimajo. Pa o sosedih tudi ne nevem kaj.

Stremim k harmoniji med mano in svetom. Pretvarjanja ne maram, lagat se mi ne da. Ljudi poskušam razumet,no večinoma jih kar razumem, ne obsojam. Vsak poskuša preživet kakor ve in zna.

Knjiga ki mi je najbolj prišla prav… Celestinske prerokbe… pa Krautov priročnik… Rad imam bistre ljudi, najraje bolj bistre od mene, nekako bolje funkcioniram.

Moj idealen partner…

Ja… ob sebi bi najraje videl nekoga, ob katerem bi bil še boljši. Pa da bi bila z  menoj na uglašenih frekvencah. Za družbo… par…

Kamnik je lep. Res je malo razgleda tam imas pa lepe hribe okrog.

Sluzbo je pa tudi fajn zamenjat vsake tolk ze zaradi higiene.

To je problem…nekaj bi imel. Ne bi pa riti premaknil. Naj ona to naredi, vidis to je pa spet to. Pa ostanemo na istem a ne? Pa gre spet 10, 20 let okrog. Sam povem. Good luck.

Ce koga spoznas, pa ti je ok (kot partner ali prijatelj), cez cas to startas – se gre.

Da bi pa nekoga na blef k sebi jemal ali pa z njim zacel neko skupno zgodbo – po mojem slaba ideja.

Ves kaksni norci in idioti tlacijo to zemljo?

Glej prvi post, ravno v tem je hec.  Gre za to da pride čas, ko je treba naprej. Idealno bi bilo, vsak svoje na kup, pa nekam na novo, ampak svet ni idealen a ne. Živimo tu in zdaj. Tako kot to počnejo mulci včasih pri 20, zdaj pri tridesetih, štiridesetih… zakaj ne pri petdesetih?  Plus… starejša ko sta, več je šans, da bosta do konca skup.