Waldorfska šola
Poznam deklico, ki je končala W osnovno šolo, nadaljevala šolo na Šubičevi gimnaziji in bila tam zlata maturantka. Težav pri učenju ni imela. Zraven šole je celo trenirala ples in gimnastiko.
Poznam tudi nekaj mladih, ki so končali W gimnazijo in so uspešno končali Biotehnično fakulteto, Veterinarsko fakulteto in Računalniško.
Bistveno pa je to, da vsi ti primerki so zelo srečni ljudje, uživajo v življenju, so zelo iznajdljivi, zanima jih življenje, so zelo optimistični, v tujini se zelo znajdejo,so že zaposleni, a razmišljajo, da bi si pridobili izkušnje tudi v tujini. Skratka ni jih strah prihodnosti, ker so zelo fleksibilni in zaupajo vase.
Lep pozdrav !
100EUR na mesec je za vas velika vsota?
Ljudje, srečni ste lahko, da imamo v Sloveniji zaenkrat še neplačljivo šolstvo. Moja sestra je poslala svoja otroka v Anglijo na gimnazijo za 5 let. No to so vsote, za katere se lahko reče, da so konkretne vsote (recimo da je šolnina za otroka 15.000evrov na leto + vsi stroški). Pa je bila to ena izmed povprečnih, privatnih gimnazij. Nič kaj posebaj priznanega.
Jaz mislim, da je veliko odvisno od učitelja kot osebe. Na Walfdorfski ali drugi šoli. Učitelj mora znati izbrati pomembnejše stvari v snovi (ne preveč v globino), ostali del pa nameniti vzgoji – razgovorom, pogovorom, ustreznemu discipliniranju, skrbi za primerno vzdušje v razredu …
Walfdorfska šola je lahko fajn, če se za njo ne skriva potuha za lenobo. Šola je pač manj zahtevna od običajne OŠ (saj tudi tukaj ne zahtevajo veliko!), problem pa lahko nastane, če si čenci ne pridobijo učnih navad, kar je za študij še kako pomembno.
Preberi si kaj na netu o walfdorfski pedagodiki in presodi ali je ustrezna za tvojega otroka. Mene moti, ker je poudarjena permisivna vzgoja, ki se je že izkazala za škodljivo (razvajenost, rak sodobne družbe).
Kar se mene kot starša tiče mi veliko pomeni, da je učitelj strog in dosleden, ki da veliko na red in disciplino. Vzgoja z ujčkanjem mi niti približno ni všeč.
No, mi smo šli ven. V WŠ smo plačevali že omenjeno šolnino, vpisni stroški so tudi okoli 100€, vsako leto(!) eno ornk šolo v naravi (recimo 200€), malico svinjsko drago (kolikor sem seznanjena je zdaj več kot 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dražja kot jo zaračunavajo vse ostale OŠ), pa športni dnevi so tudi ves čas nekaj posebnega (tudi cenovno!), da o tistih malih sprotnih stvareh niti ne govorim, ker so v državni šoli tudi.
Zdaj plačamo cca 300€ za zvezke in knjige na leto, dve šoli v naravi tekom šolanja po recimo 100€ in še kakšno drobno malenkost zraven. In to je to.
Meni se malo razlika vseeno zdi, ker kot je že rečeno, sicer ni neka izobraževalna perla.
V zvezi s tvojo sestro in Anglijo pa se mi ne zdi vredno niti komentirat, ker je po napisanem škoda časa za to. Za kaj več jim pa zmanjka, ali kaj? Ali si hotela povedat, da si toliko lahko eni privoščijo? Mi in večina Slovencev si pač težje.
Šola pač ni nobena dejavnost! Šola je šola. In 85{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je tudi WŠ plačana od države! Da raje ne omenjam, da je treba VSE navadne krožke dodatno plačevat.
Razlika v ceni v času osnovnošolskega šolanja nanese za en avto. Malo? Kakor za koga.
LEP POZDRAV!
TUKAJ IMATE ŠE MOJE MNENJE. ZDI SE MI PAMETNO, DA KAJ REČEM, KER NISEM STARŠ ALI CELO STARŠ OD OTROKA, KI JE NA NAVADNI ŠOLI. NA WŠ SEM BILA CELO OSNOVNO ŠOLO IN GIMNAZIJO, PA TUDI V VRTCU. TAKOLE:
Trenutno sem absolventka na fakulteti za šport. Res je, da nisem na medicini, veterini ali pravu, ampak sem preprosto našla tisto področje, ki me najbolj veseli in osrečuje. Še v četrtem letniku sem bila prepričana, da bom šla študirat biologijo. In če ne bi imela priložnost it v peti letnik gimn., bi se glede študija najprej gotovo zmotila.
Kot deklica sem bila nekoliko zasanjan otrok, verjetno bi bili na navadni šoli že zelo zaskrbljeni, ker sem začela tekoče brati nekoliko pozno. Tu pa ni bilo to nič čudnega, sem pač rabila več časa. Fizika (in kemija) je bil eden mojih najljubših predmetov. V OŠ smo delali čudovite poskuse. Poudarek ni bil na računanju, ampak na razumevanju delovanja sil in zakonov. Tako si lahko predstavljaš, kako in zakaj vse skupaj sploh poteka. Ko gledam nazaj: bistveno se mi zdi, da so me znali navdušiti nad predmetom. Tako kasneje nisem imela odpora, z veseljem in brez strahu sem se lahko lotila reševati tiste “gozne” računske naloge.
Na WŠ tudi nismo imeli spraševanja za oceno. Strahu pred tem, da bom kaj vprašana, skoraj ne poznam. To sem prvič jasno videla šele v tretjem letniku na fakulteti. Na prvih vajah pri biomehaniki nas je profesor vprašal, če bi se katera mogoče javila za plus. Ko je omenil spraševanje sem začutila, kakšen strah in panika je zavladal med sošolkami. Kar zamrznile so, čeprav sem kasneje videla, da so znale bolje od mene. Ravno smo ponavljali gimnazijsko matematiko, zato sem dvignila roko. Funkcije sem res da že nekoliko pozabila, a sem si mislila, bo že nekako, mi bo že pomagal, da se spomnim. Z malo pomoči sem dobila tisti plus.
Ker sem hotela študirat biologijo, sem na maturi vzela biologijo in nemščino (ki smo se jo učili 12 let). Nihala sem, ali bi šla v peti letnik ali ne. Na srečo sem si vzela še tisto dodatno leto. V četrtem letniku smo tako imeli normalen pouk, pripravili smo čudovito gledališko igro, sami organizirali maturantski ples, bili 3 tedne na umetniško – zgodovinski ekskurziji (maturantski izlet) in naredili vsak svojo projektno nalogo. Za projekt sem si izbrala Monociklizem in žongliranje: bila sem v pravem malem cirkusu v Nemčiji, sama sem se naučila žonglirati s petimi žogicami in voziti monokolo. Vse te veščine mi zdaj še kako prav pridejo, na vseh taborih, šolah v naravi, nastopih in navsezadnje kot hobij. Hvaležna sem za vse te izkušnje in sem srečna, da moje šolanje v tretjem in četrtem letniku ni bilo posvečeno pretežno suhoparni pripravi na maturo (kot sem slišala, da je na npr. Bežigrajski gimn.).
V petem letniku sem se pri biologiji naučila še tiste podrobnosti o celici in drugem, ki se jih zahteva na maturi in ki srednje- in osnovnošolcem pogosto zagabijo predmet. Maturo sem opravila zelo dobro, na fakulteti mi ni bilo nič težko, ker sem navajena jemati snov v večjih sklopih.
Takole bom rekla: če kdo želi študirat biologijo, veterino, medicino, fiziko in npr. kemijo (bolj naravoslovne predmete), je zelo fanj, če greš v peti letnik, da se mirno pripraviš in se poglobiš v dodatna dva predmeta, ki ti bosta tam najbolj koristila. Tudi po četrtem letniku je to možno, se je pa zaradi dodatnih vsebin v čet. letniku (maturanc, projekt, igra) treba nekoliko bolj potrudit.
In konec koncev, kaj je bolj pomembno? Meni se zdi to, da SE ZNAJDEŠ V SVETU IN DA TE NI STRAH. DA RAZUMEŠ ŽIVLJENJE IN GREŠ NAPREJ, čeprav ni vedno lahko. DA SI UPAŠ URESNIČITI SVOJE SANJE IN ITI PO SVOJI POTI. In DA TI NIHČE NE REČE, TI TEGA NE BOŠ ZMOGEL/ZNAL. Vsak zmore, če se odloči. BOLJ POMEMBNO SE MI ZDI, DA ZNAŠ SLEDITI SEBI, KOT PA SLEPO ITI ZA DRUGIM. Odrasli vemo, da se naučena snov po določenem času navadno pozabi in da se ni tako težko napiflat neke podatke (ali ponoviti, kar si znal). Težje pa je nekoga navdušiti nad nečim in še težje premagati odpor do snovi ali verjeti, da bo šlo, ko je hudo.
Ne pravim, da je WŠ dobra za vsakega. Kdo verjetno potrebuje drugačne izkušnje. To bo itak vedel. PREDSTAVILA SEM TI MOJ POGLED IN MOJO POT. Še to: vedno bolj sem ven iz WŠ, vedno več prednosti vidim in nikoli mi ne bo žal, da sem bila tam.
Lep pozdrav vsem!
Pisanje na forumih prenese vse, sploh če se fantomsko skriješ za psevdonimom. Primerjave kot “jaz poznam pa enega iz waldorfske šole, ki ima težave” so zelo neumestne. Ker je waldorfska šola v Ljubljani le ena, se hitro širi glas o nekaj tistih dijakih, učencih, ki imajo težave, ti pa bi imeli težave tudi v javnih šolah. Posploševanje na podlagi takšnih nezrelih govoric in primerjav je drzno rečeno primitivno. Narejene so znanstvene raziskave (domače in tuje) kako bivši učenci in dijaki nadaljujejo študijsko, poklicno in življenjsko pot in ti rezultati so dostopni tudi na net-tu, mimogrede, rezultati so odlični! [sup][sub]
http://www.waldorflibrary.org/pg/focusSearch/focusSearch.asp?keywordType=title&keywordValue=Survey{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20of{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20Waldorf{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20Graduates-{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20Phase{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}203{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20-{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20Online{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20eBook&showItem=1&ResourceID=1325[/sub][/sup]
Od zrelega odraslega, ki je sposoben zdravega, kritičnega in svobodnega razmišljanja pa tako ali tako pričakujem, da ne bo informacije o tem, kakšna je ta ali druga šola iskal na forumih, kateri pisci imajo tipičen psihološki profil.
Kot učitelj sem imel priložnost spoznati mnogo staršev, uvideti mnogo zgrešenih vzgojnih metod, napačnih prepričanj, a o tem ne razpravljam na forumih.
Dragi starši, ki imate otroke v waldorfski šoli, pa menite, da za njih to ni prava šola: zakaj ste neodgovorni, kaj čakate, izpišite jih, ali pa so vaši vzgojni principi res tako nezreli, da boste dopustili, da vam otroci diktirajo kaj je za njih dobro in kaj ne?
mag. Boštjan Štrajhar
Spoštovani,
strinjam se z gospodom Štrajharjem. Hči je osmošolka na državni šoli. Letos smo šli (otrok in oba starša) na informativni dan na waldorfsko gimnazijo. Doživeli smo čudovito predstavitev. V vseh pogledih je to šola, ki vzgaja tako, kot si želiva s soprogom. Naše dekle je vedoželjno, vztrajno, polno energije, aktivno … Naša osnovna šola (beri: učitelji) je vse te lastnosti spodbujala. Skrbi pa me, da bi v hladni gimnaziji, z nedostopnimi učitelji, s tonami podatkov… v najbolj občutljivih letih izgubila iskrice v očeh.
V waldorfski gimnaziji so nam razložili, da lahko šolanje traja 5 let. Oh, ni problema. Koliko pa je otrok, ki izgubijo letnik, ker ponavljajo. In verjetno pri tem izgubijo še kaj drugega, ne le letnik. Ali je res tako pomembno, da je “znanje” pridobljeno v določenem času, čeprav vemo, da je večina le-tega v glavah le do testa.
Za svoje otroke želim šolo, ki bo “življenje v malem”, tako kot je v naši krajevni osnovni šoli. Menim, da petnajstletnik še vedno potrebuje budno oko, ki bo vzgajalo tudi izven časa, ki ga preživi z družino.
moje mnenje o soli je pozitivno in cez kasno leto se bom vpisala v W srednjo solo ….se strinjam z zadnjimi sestimi komentarji….dragi strarsi ki komentirate brez da bi dobro poznali to solo oz glede na govorice…..imate napacno mnenje …..ta sola dela manjse a pomembne korake ima red in hkrati daje obcutek da jim lahko zaupas……zelim si v solo v katero bom rada hodila…ne bom vedno jamrala ohh spet ta solaa,lahko ste imeli slabe izkusnje s solo ali ste pomislili da mogoce ni kriva sola ampak vase napake pri vzgoji? ta sola nam hkrati pomaga najti nase talente,hobije in tudi sluybo kot tudi dajati solo za zivljenje…casi ki prihajajo ne bodo lahki in vsaka spretnost bo prisla prav zato se absolutno ne strinjam da ustvarjalnost ni pomembna za nekatero sluzbo rabis to in ni vse v rezultatih tudi ce so rezultati slabi lahko s tega poberemo pomembno lekcijo..ce to le znamo…..zato prosim ce niste stvari doziveli na lastni kozi raje ne delite podatkov pri katerin niste prepricani ali so resnicni..
LP z*** 😀
Sama sicer nisem hodila na WŠ ker je tedaj ni bilo na Obali in je tudi zdaj še ni, če bi bila bi pa verjetno končala tam, ker so razmišljali da bi me vpisali in so jim tudi drugi tako svetovali, a pač še ni bilo to toliko razvito 20 let nazaj. Na Primorskem pa sploh ne. Imam pa zelo dobro prijateljico iz maribora katere starejša hči hodi v WŠ mlajša pa v WV in je izjemno zadovoljna z njihovim pristopom. Nobenega pritiska kaj preveč, delajo v tempu otrok, spodbujajo samostojnost, ustvarjalnost… nima nobenih pripomb, njej je šola všeč, pa tudi prehrana ki je naravna.
Glede vzgoje pa… mene so doma zelo podobno vzgajali, če ne celo na enak način, pa mi nič ne manjka. In se z W pedagogiko v zelo veliko stvareh, v bistvu skoraj vsem, strinjam. Do svojega 14 leta nisem slišala za internet, pa še takrat so mi že vnaprej povedali da je internet namenjen večinoma za prebiranje informacij in učenje, tako da sem ga večinoma lahko uporabljala za to in bolj malo za kaj drugega. Pred tem pa sem imela le en star računalnik Windows 95, na diskete, ki ni podpiral interneta in tudi igric se ni dalo igrat gor kaj preveč, pa še te si moral kupiti, kar mi jih niso nikoli. Tako da vse s čimer sem se lahko zadovoljila je bil Word in mogoče tisti star program za risanje pa kake karte Solitaire. Playstation niti ne vem kako se ga v roke prime, ker mi ga nikdar niso hoteli kupiti, vem kaj je to edino ker sem pri bratrancu vidla ko je enkrat ali dvakrat igral pri njemu doma.
Prvi mobitel kateri je bil na kartico in le za pošiljanje SMS in klic sem dobila šele pri 13 letih in še to samo za klicat iz glasbene šole da me pridejo iskat. Drugače ga nisem smela uporabljati. Risanke… so oni izbirali katere so primerne. Kakih nasilnih ali pa o nekih herojih ni bilo govora. So morale imeti dobro sporočilo o življenju. Večinoma res stare risanke z dobrim moralnim sporočilom, tipo Levji kralj ali kaka Sneguljčica. In mama je bila vedno zraven če česa nisem razumela, sama jih načeloma nisem gledala nikoli, vsaj dokler nisem bila zrela da sem znala presoditi, da je to samo risanka. Največkrat sem poslušala avdio kasete s pravljicami ali prebirala knjigice. Prvi CD player sem dobila v srednji šoli, pri 17ih sem si kupila z žepnino MP4. Prej navadni radio na avdio kasete. Pa sem preživela. Bilo je doma vedno veliko materiala za ustvarjanje, glasbil, svinčnikov, umetniškega materiala, igrač – ki so spodbujale razmišljanje in kreativnost – in pa seveda kakih plišev, ampak vse te plišaste igrače so bile neka preslikava realnega življenja, pes je bil rjav pes namesto vijoličen. 🙂
Pač tip družine kjer “ti omogočimo čisto vse, ampak samo pod pogojem, če je zate koristno, drugo odpade.”
Spodbujali so me na vseh področjih kjer sem bila nadarjena. Prvi mobitel na naročnino sem dobila čim sem znala racionalno presoditi koliko denarja to stane. Konkretno pri 17 letih. Prvi svoj “dober” prenosnik sem dobila v srednji šoli ko sem znala racionalno delat z njim in ne cele dneve viset na internetu. Pa sem se ga praktično takoj naučila uporabljati. Nobenega make-upa, lakiranja nohtov, izzivalnih oblačil ali barvanja las pred 18. letom. Nisem smela hoditi ven po 10 uri. To je bilo strogo pravilo. Kaj sem počela? Risala, ustvarjala, se igrala razne uganke, didaktične igre, si izmišljevala lastne igre, pisala, brala, raziskovala materiale, igrala glasbila, pela, pomagala mami na njivi, ustvarjala z likovnimi materiali, pomagala šivati, veliko sem bila v naravi, telovadila,… in vedno sem si lahko izbrala izvenšolske aktivnosti in razne krožke od drame, plesa, gimnastike, do violine… imela sem najmanj po dve na leto. Spodbujali so da sem to kar sem kar sem ohranila do danes, sočutje do drugih, empatijo… in sem hvaležna da me niso zastrupljali z raznimi Pokemoni, igralnimi konzolami in računalniki. Sem vsaj ohranila neko svobodo mišljenja, ustvarjalnost in se znajdem tudi brez računalnika.
Pa to ni bilo eone nazaj, ampak 20 let. Večina vrstnikov je bila zastrupljenih z raznimi playstationi, telefoni, računalniki in podobnimi bedarijami.
Sestra vzgaja svoja dva otroka na podoben način in sta zelo družabna, iznajdljiva, ustvarjalna in dobra na področjih, ki ju zanimajo. Sama bom po vsej verjetnosti na podoben način vzgajala svoje otroke in če bo le možno bodo šli vsaj v WV, če ne naprej. Prehrano imamo v družini večinoma zdravo, v mcdonalds nisem smela, nismo vegetarijanci sicer, ampak večinoma se je tisto, kar se na njivi pridela. Čim manj aditivov in vsega. Tako dela tudi sestra pri svojih otrocih in to podpiram. Čokolada samo v primeru če poješ vsaj kakšno sadje. Glede šole pa mama meni ni dovolila nobenega piflanja ampak sem se učila dokler nisem razumela zakaj se pri čem gre. In tako je prav. Sem imela same štirice v navadni šoli, s tem da sem ponovila le zadnje dneve pred testi, ker sem že prej vedla zakaj se gre. Moja mama je tudi bila vzgajana na tak način in ji nič ne manjka.
Ko gledam današnjo mladino, se mi zdijo nekako preveč neinovativni, apatični, sami se ne znajo zaigrati nič razen se pogovarjat o kakih online igricah, večina uporablja fb že čim je malo višji razred OŠ (govorim nekje 4. razred), ne znajo si sami izmisliti iger, cele dneve preždijo ali na telefonu, računalniku, igrajo igrice, ali pa imajo kake slušalke na ušesih. Sama ugotavljam da se s takimi najstniki in otroci praktično nimam nič za pogovarjat ker me bolj zanima si sam izmislit igro kot pa bit na računalniku. Njim se pa to ne da.
Starejši od sestre (10 let) si je zaželel tablico, pa mu je lepo povedala da ne bo dobil dokler si sam ne zasluži, ker to pač ni dobro za njega. Tudi igrače si lahko kupi kakršnekoli če porabi svojo žepnino za to. Oni mu kupijo samo take katere smatrajo da spodbujajo otrokov razvoj. Prav tako ne sme gledati nobene nasilne risanke ali se igrati nasilnih iger. Računalnik največ 1 uro na dan (pri tem je pod nadzorom kaj dela gor), mobitela nima. In prav imajo.
Kaj je narobe s tem če otrok obdeluje svoj vrt in ne ve kaj je to računalniška miška v 3. razredu? Nekaj pozitivnega, ker se zna igrati. Pa četudi sestavit hiško iz kamenčkov. To je ta prava igra.
Tudi prijateljica ima podobne poglede kot jaz in kolikor vem je zelo zadovoljna z Waldorfskim načinom vzgoje. Pravi da ne bi nikdar zamenjala za kaj drugega.
Najbolj me razjezi ko nekdo opisuje tak način vzgoje kot “staromoden”. Kje pa je družabnost, inovativnost, iznajdljivost, želja po znanju, radovednost, samoiniciativnost in ustvarjalnost? Ne, gremo otroke zastrupiti z vso moderno tehnologijo, da imajo ja nonstop možgane na “off”, da cele dneve preždijo za video igricami, ustvariti pa znajo…. kaj že? Ne, iPad jim je treba kupiti… pa čim prej. Največji strup ki ga lahko daš majhnemu otroku, da mu že vnaprej uničiš vso ustvarjalnost in domišljijo.
Ne vidim kaj je zgrešenega z malo bolj “staromodnim” načinom vzgoje. Iz svojih izkušenj in izkušenj drugih vem da je v marsičem to za otroke, posebno v današnjem času koristno. Sicer je pa res da se posledično manj družiš z ostalimi, saj te zanima kaj drugega kot pa chatanje po telefonu. 🙂
Ko prebiram tole temo, me včasih prav slabo prime ko ljudje nekaj kritizirajo, da je “staromodno”…. dajte no, preden označite neko metodo za “slabo” ali “napačno” se pozanimajte kaj je morda dobrega v tem. Jaz bi dala vse da bi imela možnost kdaj hoditi na WŠ, sem pa zelo vesela sploh v tem času, da sem bila takšne vzgoje deležna doma, kjer niso dovolili da bi kdorkoli zatrl mojo ustvarjalnost in dobre vrednote. Dala mi je ogromno. 🙂
Sama sem obiskovala osnovno wal3dorfsko osnovno šolo in vrtec ko sem šolanje nadaljevala na navadni gimnaziji so ljudje imeli predsodke tudi učitelji vendar s časoma so ugotovili da sem vredu in tudi maturo sem opravila brez problemov
Če pa vas zanima če je šola drugačna vam povem da je ampak ne na slab način. Res je veliko več ustvarjanja in malo manj snovi na enkrat imajo pa več predmetov in vsi so obvezni dobro se naučiš tujih jezikov.
Imajo tudi veliko šol v naravi kjer delajo na tem da se razred povež tudi športni dnevi so drugačni
Šolanje se mi je zdelo super je pa res da je odvisno kakega učitla oz. učitlco dobiš
Pa tisti ko nimate pojma o waldorfu rajši bodite tiho!
In v čem je fora, da greš k življenju obudit temo, ki je bila odprta 2012, nazadnje pa je nekdo v njej komentiral pred več kot dvema letoma?
Problem Waldorfske šole in vas Waldorfcev ni v tem, da bi drugi imeli predsodke glede vas, ampak v tem,da jih imate vi do vseh drugih. Posledično to vodi v neke vrste “sektaštvo”, izolacijo od ostalega sveta in samoprepričevanje, da ste na dobri ali celo boljši poti od ostalih, da vam je znano nekaj, kar drugim ni. Ampak to je samo VAŠ problem, ostali se s tem ne obremenjujejo. 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi sploh še nikoli ni slišalo za WAldorfsko šolo, zakaj bi si belili glavo z nečim, česar sploh ne poznajo?
WAldorfska šola je idealna za umetnike, za otroke, ki že zgodaj pokažejo velik umetniški potencial. Vsi ostali tam kvečjemu izgubijo kakšen talent oz. ga nikoli ne odkrijejo.
100 let nazaj je bil to napreden pristop k izobraževanju otrok, danes je zastarel in nujno potreben kakšnih konkretnih reform, v skladu z duhom sodobnega časa!
In v čem je fora, da greš k življenju obudit temo, ki je bila odprta 2012, nazadnje pa je nekdo v njej komentiral pred več kot dvema letoma?
Problem Waldorfske šole in vas Waldorfcev ni v tem, da bi drugi imeli predsodke glede vas, ampak v tem,da jih imate vi do vseh drugih. Posledično to vodi v neke vrste “sektaštvo”, izolacijo od ostalega sveta in samoprepričevanje, da ste na dobri ali celo boljši poti od ostalih, da vam je znano nekaj, kar drugim ni. Ampak to je samo VAŠ problem, ostali se s tem ne obremenjujejo. 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi sploh še nikoli ni slišalo za WAldorfsko šolo, zakaj bi si belili glavo z nečim, česar sploh ne poznajo?
WAldorfska šola je idealna za umetnike, za otroke, ki že zgodaj pokažejo velik umetniški potencial. Vsi ostali tam kvečjemu izgubijo kakšen talent oz. ga nikoli ne odkrijejo.
100 let nazaj je bil to napreden pristop k izobraževanju otrok, danes je zastarel in nujno potreben kakšnih konkretnih reform, v skladu z duhom sodobnega časa![/quote]
Waldorfska šola je dosti bolj zanimiva tema kot pa tista o prevarah in ljubicah in posteljnih avanturah.Če bi bila Ljubljana bližje, bi tudi jaz svojega otroka vpisala v to šolo.Zvezki so urejeni, pisava v njih urejena, da jih je veselje vzet v roke.In sploh ni res , da 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi še ni slišalo za to šolo…Kje pa živiš?
predrag hec je tale WŠ, mi smo se znebili denarja, živcev, snov je bila podana na minimum, zato smo otroka izpisali (mb), bilo je zelo zelo veliko izpisov iz te šole, torej je bilo tudi zelo veliko staršev in tudi otrok, ki niso bili zadovoljni.
vsak se pač odloča po lastni pameti, meni je danes zelo žal, da smo bili del tega, ker waldorfska pedagogika je teoretično zelo dobra, v praksi pa šepa.
Forum je zaprt za komentiranje.