Varčevanje za stara leta
Ne. Delo na črno, fušanje in izkoriščanje socialne države je bistveno večji problem v bivših socialističnih državah kot v kapitalističnem svetu. Primerjaj z Avstrijo, Nemčijo, VB, Irsko, Skandinavskimi državami ipd. Iz dveh razlogov: prvič, ker pravna država ne funkcionira (se ti nič ne zgodi, če ne plačuješ položnic, računov, dajatev (npr. delodajalec), kradeš (tajkuni) ipd.), in drugič, ker ljudje nimajo ponotranjene zavesti, da morajo skrbeti zase (in da ne bo skrbela država – zato pač vlečeš denar, dokler lahko in te ne skrbi, da boš na stara leta umrl od lakote na cesti, saj bo vendarle nekdo “poskrbel”).
Glej, če bi pri prijavi dohodnine lahko davkoplačevalci uveljavljali olajšave za gradbena dela, bi kar naenkrat celotno gradbeništvo delalo z računi in bi vsi mojstri plačevali davke kot ostali zaposleni. To je po vsem svetu in ni potrebno nobene umetnosti, kaj šele investicije za vodit ne vem kakšne evidence.
Isto velja za blagajne pri gostilničarjih, kjer so tudi že v številnih državah rešili brez velikih problemov, in to na različne načine.
Ta trditev, da naj gleda vsak na svojo korist, je seveda izrečena zarad inaše lastne koristi, saj s tem opravičujemo svojo sebičnost.
Ljudje pozabljamo, da tudi drugi tako razmišljajo in pozabljamo, da bodo tudi tisti, ki so pri koritu gledali na svojo korist in bomo zato mi ostali brez vlaganj ali pričakovanih donosov.
Nekdo bo pobral denar samo zato, ker bo gledal na svojo korist.
Zato ne vem ,v čem je problem, če še vseeno nismo tako zelo sebični in se ne držimo striktno te izjave, da naj vsak poskrbi le za svojo korist.
To, da poskrbiš za lastno korist, ne pomeni, da si sebičen.
Večina ljudi nima nekih ambicij in želja, da bi pokradli in vzeli vse, druge pa pustili, da pomrejo od lakote. In v državah, kjer ljudje skrbijo za lastno korist (npr. ZDA), obstajajo t.i. skupnosti / community, kjer skrbijo eden za drugega in fukcionirajo kot nadomestek socialne države. Pa niso zato “plačani”. Moje osebno mnenje je, da je to, da si sposoben poskrbeti zase, predpogoj, da si sposoben psokrbeti tudi za druge.
Problem tistih pri koritu že spet po mojem mnenju ni v tem, da skrbijo za lastno korist. Problem je, da kradejo in da se jim nič ne zgodi, če kradejo.
Jaz vem, da to ni najbolj popularno govoriti v Sloveniji – ampak glede onih pri koritu, je po mojem mnenju stvar takšna. Če nosiš odgovornost za milijon in več ljudi, ne more biti tvoja plača 3x večja od povprečne plače – torej od plače osebe, ki nosi odgovornost za opravljanje le svojega dela. Ker je ta plača tako mizerna, se za to funkcijo ne odloča prav veliko sposobnih, uspešnih in poštenih ljudi, ki lahko več denarja zaslužijo na lažji način in pri tem izgubijo manj živcev. In “pika na i” je slovenska predstava, da pošten človek je reven človek. Torej “uspešnost”, ki se v kapitalizmu tako ali drugače kaže tudi v materialnem smislu, je nekaj slabega. In nihče si ne postavlja vprašanja, kako lahko za njih poskrbi nekdo, ki niti zase (pošteno in legalno) ni znal poskrbeti. Zato me vsako leto stisne, ko mediji poročajo, kakšno premoženje in nepremičnine ima ta in oni minister. Pa se ne nihče ne vpraša – če ima nekdo pri 50+ enosobno stanovanje na kredit – ali ta človek, ki niti sebi v 20 ali 30 letih delovne dobe ni zmogel zrihtati enega stanovanja, bo znal poštimati gospodarstvo za vso državo???
@Pandora1: to s kreditom je samo finta, da se ljudje identificirajo z njimi. Nihče ne pravi, da nimajo nekje denarja s katerim bi zlahka pokrili kredit.
Za ta namen – se pravi za dodatna sredstva na stara leta – se meni tako ali tako zdi edina pametna varianta, da greš v čim bolj zanesljivo naložbo. Lahko pa se odločiš in z manjšim zneskom tudi špekuliraš. Jaz dam v en tak sklad 30 evrov na mesec, jih zlahka pogrešam in če po desetih letih bo kaj iz tega, bom kar vesela (je pa zraven tudi nezgodna smrt, ampak minimalna vsota, še vedno pa boljš kot nič).
Saj prav v tem je neverjetna beda te naše družbe… Če hočeš, da se ljudje identificirajo s teboj, moraš biti reven in po možnosti zakreditiran.
Kot je že rekel Peter Mankoč – Slovenci imamo neko neverjetno sposobnost, da vse žeblje, ki malo štrčijo navzgor, zabijemo tako nazaj, da ne bi slučajno sekali iz povprečja. Pa če se ne motim, večina naših vrhunskih športnikov isto jamra… Le zakaj… In seveda – kam naj bo to pripeljajo…
Torej po tvoji logiki, je poštenih premalo zato, ker je premalo denarja oz. so premalo plačani ?[/quote]
Ne, ni moja logika, je znanstveno dognanje 🙂 Že 15 let se opravljajo raziskave o tem, zakaj ljudje v službi kradejo. Razlogov je več, dva pa sta za najino debato najbolj pomembna: eden je to, da se v določenem delovnem okolju ustvari takšna kultura (in kdor ne krade, je izločen), in drugi je, da ljudje na takšen način kompenzirajo OD, ki je prenizek glede na delo, ki ga opravljajo.
Saj sem napisala, da to ni najbolj popularno govoriti v Sloveniji…
OK, nisem brala vsega, vendar vidim, da ste tu že na začetku malo izgubljeni in ne ločujete med različnimi naložbami. Finančnih instrumentov je ogromno. Zavarovalničar, če ni že ravno posrednik za kakšno družbo za upravljanje, prodaja zavarovanja, ki so v prvi vrsti namenjena zavarovanju (npr naložbeno življenjsko, kot je Fondpolica) in ne varčevanju, čeprav lahko imajo tudi varčevalno komponento. To posledično pomeni, da je takšno “varčevanje” bistveno dražje od varčevanja v samih skladih, saj je njegov namen popolnoma drug. Vprašanje je torej, kaj vam je vaš zavarovalničar želel prodati. Danes se marsikaj lepo zapakira in doda nekaj optimističnih informativnih izračunov, ne upošteva se pa tveganj, želja skleniteljev in še in še. To ne pomeni, da produkti niso dobri, vendar je treba vedeti, kaj vse sploh obstaja in kaj vi želite doseči. Če želite le varčevati za starost, potem naložbeno življenjsko zavarovanje ni najboljša rešitev (paziti je treba, ker veliko zavarovalnih posrednikov to prodaja kot varčevanja v sklade).
Skladov je več – ali govorimo o vzajemnih (kot je govora tukaj in kot tudi nekatera zavarovanja nalagajo del sredstev tja) ali mogoče o pokojninskih? Slednji imajo spet čisto druge specifike in je treba biti pozoren, kdaj sploh lahko prideš do denarja. Imajo pa zajamčen donos, ki ga vzajemni skladi nimajo (ali ga dosegajo, je druga zgodba). Razlika je tudi v obdavčitvi, zato je marsikateri produkt bolj interesanten od vzajemnih skladov, saj se prodaja preko tega (nisi obdavčen ipd).
Svetovalcev je veliko, treba se je najprej odločiti, kaj sploh želite. Načeloma pa svetovalci niso plačani od vas (recimo jim date 100 EUR na uro svetovanja), temveč od institucij, za katere tržijo produkte. No, danes se najdejo tudi takšni, vendar bodite pri njih previdni (nekateri so res samo piramida, obstajajo pa tudi bolj strokovni). Sklade pa tržijo tudi nekatere banke (pri tem je odvisno, o kateri govorimo – nekatere samo “svoje”, nekatere pa tudi druge), tako da se lahko oglasite do njih in vam morajo znati svetovati, kaj in kako.
Najprej pa poglejte malo na spletne strani bank, zavarovalnic, družb za upravljanje, pokojninskih družb, da boste sploh vedeli, kaj je na voljo.
Če želite mesečno z manjšimi zneski, bodo res najprimernejši vzajemni skladi – tukaj je izbor velik, od nizko tveganih do zelo visoko tveganih, tako da se bo našlo nekaj za vas. Vzajemni skladi so itak namenjeni laičnim vlagateljev in za nižje zneske. Lahko daste premoženja del tudi na banko, v depozit. Del lahko tudi v zlato. Nikakor pa ne, sploh če niste nagnjeni k tveganju, nositi vseh jajc v eni košari oziroma imeti preveč v enako tveganih naložbah. Saj že med skladi lahko razpršite premoženje in pravilo je, da starejši kot si, bolj je treba premoženje prestaviti v manj tvegane naložbe.
Za zlato se strinjam, da je najbrž v mehurčku in da zna slej ko prej počiti. Enako kot delnice leta 2007 – vsi so jih kupovali, vsi so pričakovali enormne dobičke, sedaj pa smo, kjer pač smo…. Kot velja eno pravilo – kupuj, ko vsi prodajajo, in prodajaj, ko vsi kupujejo:)
Forum je zaprt za komentiranje.