Varčevanje za stara leta
Robi… s srčkom, in kaj bodo ljudje naredili, ko bodo spregledali?!
Bodo izvolili pravega na položaj? (kateri je že to?) Bodo začeli ustanavljati podjetja (ki ne bodo propadla že čez 1 leto), ki bodo konkurirala na zahtevnem globalnem trgu? Bodo začeli razvijati visokotehnološke izdelke ali pa izdelovati cunjice ceneje kot Kitajci? Bodo ponovno odprli “ormoško tovarno sladkorja”? Bodo razni podjetniki nehali s takšnimi in drugačnimi škodljivimi praksami za podjetja, lokalno skupnost in državo? Bodo tajkuni poprapravili vso neizmerno škodo, ki so jo naredili (oz. jih bodo ljudje prisilili 🙂 :))? Se bo prenehalo zrežirano sovraštvo med javnim in realnim sektorjem? Bo dolg države kar izginil? Bodo ljudje postali čez noč sposobni, najboljši, z večletnimi izkušnjami v svojem poklicu, t.j. most valuable professionals?
Kaj se bo zgodilo, ko bodo slepci spregledali?
Pa smo spet pri politiki :(.
Goldfish, japkica, moje mnenje, hvala za mnenja nasvete. Ste me nekak prepričali, da je pametno dajat kaj na stran za stara leta.
moje mnenje, nekako v to smer sem mislila it. Ker nimam pojma o teh zadevah, bo kaj takega, kar ima sicer predviden manjši donos, je pa bolj varno. Nisem naklonjena tveganju, sploh, ker nimam znanja s tega področja.
Poznamo ja. Tvoj zavarovalničar bo dobil provizijo od vsakega novega člana, ki ga pripeljal. Jasno, da se njemu zdi pametno, da začneš varčevat čim prej, da bo on čim prej dobil provizijo. Vprašanje pa je, če se tebi zdi pametno zase.
Če že varčuješ v skladih, po moje ni potrebe varčevat preko zavarovalničarjev, ampak direktno preko skrbnikov vzajemnih skladov. Zavarovalničarji si vzamejo še dodatno provizijo, posledično je dobiček (če sploh bo) zaradi tega manjši.
Ampak malo pomisli, če boš začela varčevat sedaj, predvidevam, da si še mlada (pod 30) in boš varčevala 30 let, koliko denarja se ti bo nabralo in kako varno se boš potem počutila s tisto vsoto, glede na to, da nimaš neke garancija vračila, v kolikor pride do kakšnega zloma.
Marko, hvala, ker si mi pripisala 10 let manj :).
Skrbnikov vzajemnih skladov? Kdo so prav za prav to? Kaj, če zadevo skleneš na banki? Domenvam, da je isto kot preko zavarovalničarja?
Kakšna boljša varianta kot so skladi? Važno pa je, da lahko zadevo kadarkoli prekinem. Tiste variante, ko moraš zadevo vezat za vsaj 10 let, mi niso preveč všeč.
previdna ti si tako previdna, da ti predlagam nakup zlata. Samo bodi previdna in razmisli, kje ga boš hranila, kajti če bo to kakšen bančni sef lahko prav tako ostaneš brez njega. 😉
Previdna, na TEJ strani imaš mislim da vse vzajemne sklade. Če klikšne na posameznega, prideš do vseh informacij o njem, kam vlaga in kako tvegana je naložba le tega in pa tudi, kdo je skrbnik oziroma družba za upravljenje tega sklada.
O zlatu pa sploh še nisem razmišljala. Bi se spet morala poglobit v te zadeve. Menda so zdaj cene visoke? Za najem nekega sefa pa je spet smiselno, da imaš že kaj privarčevanega, da se splača kupit zlato in najet sef.
V bistvu bi varčevala tako 30-40€ na mesec. Mogoče v prihodnje kaj več kot toliko.Za 20-40 let, važno pa mi je tudi, da je možno prej prekinit, če pride kaj nepredvidljivega.
Sem prebirala tudi na MONu forum o varčevanju pa nekak ni kaj veliko napisanega.
Hvala, Marko. Se moram poglobit v te stvari.
Zdaj seveda šele začenjam razmišljat v to smer, zato taka začetniška vprašanja. Nisem še nič resno preštudirala zadev.
Aja, delnice pa preprodajanje na borzi in podobne zadeve, to ni zame. Rabim kaj takega, kjer ne rabiš nekega hudega znanja in da je zadeva bolj dononsna kot preprosto varčevanje na banki in vseeno varna.
No, lahko ti kar vnaprej povem, da je ni stvari, ki bi bila samo donosna oziroma stvari, ki bi ti dajala ves čas občutek, da je tvoj denar na varnem. Vrednosti ves čas nihajo, tudi vrednost zlata ne bo stalno rasla in tudi vzajemni skladi ne rastejo ves čas. Bolj kot so tvegani, več lahko zalužiš in več lahko izgubiš in obratno. Najbolj varno je še vedno bančno varčevanje, ampak tam se ti vrednost (upam) vsaj ohranja, zaslužkov pa ni. Saj ti bi rada varčevala, ne pa služila a ne? 🙂
Jaz še ne. 🙂
Me pa zelo mika oz. mi je všeč naložbeno zlato Zlatarne Celje.
Za vzajemne sklade sem prebrala, da je to dobra naložba, da pa pri vlaganju moraš imeti osebo (firmo), ki se na te stvari spozna in te usmerja in je pomembno v katere sklade vlaga. Najbolj varni so baje tisti, kjer so donosi manjši, najbolj nevarni pa tisti, kjer so donosi veliki.
Tako da, če je ta tvoj “zavarovalničar” podkovan v teh stvareh, ti bo že pametno in dobro svetoval.:) Saj bo tudi on imel nekaj koristi od tega, ker to je njegova služba.
Jaz pa varčevanje v zlato odsvetujem, trenutno je cena zlata visoka in mehurček bo slej ko prej počil.
Lahko je delež naložbe v zlato vsekakor pa ne samo naložba v zlato, sploh pa za 30-40EUR mesečno težko kupiš dejansko zlato, da bi ga imela potem v sefu, dobiš samo certifikat da si lastnik, razen če boš eno leto varčevala in potem kupila dejansko ploščico
seveda zavarovalničar dobi provizijo, ampak proviziji se ne boš izognila v nobenem primeru, sploh pa večje družbe za upravljanje v Sloveniji prodajajo le preko posrednikov
mogoče vseeno bolje da greš na banko kot pa preko zavarovalnškega agenta, Banka Koper npr. ponuja sklade Franklin Templeton, UniCredit ponuja Pioneer, mislim da ima tudi Raiffeisen dobre sklade, samo njihovih ne poznam, nekateri posredniki imajo že vnaprej pripravljene zbirke skladov glede na stopnjo tveganja, ki si jo pripravljena sprejeti
katerekoli sklade boš kupila pa bodi pozorna na višino upravljalske provizije in ne toliko na vstopne, saj je upravljalska provizija tista ki ti dejansko znižuje donos
če želiš zgolj varčevanje odsvetujem naložbeno življenjsko zavarovanje, čeprav ti bodo zavarovalniški agenti trdili, da se tako izogneš davku, v takih naložbah je namreč ogromno drobnega tiska in nepotrebnih dodatnih stroškov
lp
krentam, zgoraj sem napisala koliko na mesec in koliko let.
Moje mnenje, hvala, tile nasveti pa zelo prav pridejo laiku. Vsaj vem v katero smer moram razmišljat. Se namreč še najbolj nagibam v smer skladov.
Bibita, brez posrednika oz. nekega svetovalca, pri meni tako ne gre. Raje plačam provizijo kot se sama lotim zadev, ki jih ne poznam.
Marko, če je zraven še kak zaslužek seveda ne bi imela nič proti :).
No, pri zaslužku na tak način vedn obstaja tveganje. Sama pa veš, če si pripravljena gledati, kako tvoj vložek, naložena vrednost več mesecev pada recimo. Ne bo vedno nujno samo rastla.
Saj v takšni družbi živimo, kjer vsak gleda le na svojo korist. Zato pa je na splošno to bedna družba. 🙂
Biti fer pomeni biti pošten, ne pa gledati le na lastno rit.[/quote]
Če bi gledal vsak na lastno korist, bi bilo manj tolerance za tiste, ki fušajo… In potem bi bil lahko sistem bolj fer. Problem je v tem, da ne gleda vsak na lastno korist. Ker imamo vgrajene še neke socialistične vrednote, da je to SLABO. Slabo pa po mojem je, da eni delamo kot živine, zato da drugi lahko živijo od socialne države. In to ne takšni, ki ne morejo najti službe ali ne zmorejo delati ali so bolani. Temveč takšni, ki se JIM NE DA, ker od socialne države (in dela na črno) dobijo malenkost manj, kot bi dobili, če bi šli delat.
Strinjam se s tem. Dodala bi še, da je zlato zdaj “tricky”, ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Zgodovinsko gledano je zlato v vseh recesijah rastlo in dobro držalo vrednost. Ker pa gre zdaj za finančno krizo in so banke v k…, te prodajajo svoje zaloge zlata in z njimi preplavljajo trg. Ljudje, ki nimajo denarja, delajo isto – prodajajo zlato. In zdaj ni jasno, ali je zlato prenapihnjeno (ker je pač kriza) ali ne (ker so banke spravile v tok veliko zlata in bi morala biti njegova cena še višja).
Pa odločaj se vedno sama, tudi potem ko ti bankirji svetujejo. Jaz sem pred krizo vložila nekaj denarja. 50 % v nek tvegan delniški sklad, in po prigovarjanju mojega bankirja 50 % v nek bolj varen delniško-obvezniški sklad. Prvi je kljub krizi zelo dobro narastel, v drugemu sem izgubila vsaj polovico denarja. Sklad je kar “izginil”, onemu bankirju je pa kar slabo postalo, ker ga ni mogel več najti na internetu :))))). Postal je bel ko cunja…
Potem je zavrtel par telefonov in ugotovil, da seveda obstaja, ampak da je vrednost padla za 60 %. Zakaj? Zato ker je imel “varne” delnice bank in finančnih družb (a la Goldman, Lehman Brothers, ipd)., državne obveznice (a la irska, Španija…) In to je bil nek zaščiten sklad, kjer vrednost naj ne bi padla več kot 15 %, pri neki super duper ogromni tuji finančni korporaciji.
Ko sem naslednjič prišla, ni gospod niti mrdnil in naložil denar točno tja, kamor sem želela, ne da bi karkoli svetoval ali vprašal.
Morala 1: Kaj je varno in kaj ni, je v teh razmerah zelo relativno. V mojem primeru je bila Brazilija bolj varna kot Evropske banke.
Morala 2: v teh razmerah ti tudi garancija, da sklad ne bo izgubil več kot toliko vrednosti ne pomaga nič. Tako da ne jemlji to tako dobesedno, tudi če piše v pogodbi. Situacija je zelo nestabilna in če se sistem ruši, tudi upravljavci skladov ne morejo narediti nič.
Morala 3: tvoj denar, naj bo tudi tvoja odločitev. In upoštevaj, da ziher boš nekaj tudi izgubila – zato DIVERZIFICIRAJ (vloži v različne stvari).
Pa še nasvet: v vsaki familiji ima nekdo “nos” za te stvari. Ta naj vlaga.
Saj v takšni družbi živimo, kjer vsak gleda le na svojo korist. Zato pa je na splošno to bedna družba. 🙂
Biti fer pomeni biti pošten, ne pa gledati le na lastno rit.[/quote]
Če bi gledal vsak na lastno korist, bi bilo manj tolerance za tiste, ki fušajo… In potem bi bil lahko sistem bolj fer. Problem je v tem, da ne gleda vsak na lastno korist. Ker imamo vgrajene še neke socialistične vrednote, da je to SLABO. Slabo pa po mojem je, da eni delamo kot živine, zato da drugi lahko živijo od socialne države. In to ne takšni, ki ne morejo najti službe ali ne zmorejo delati ali so bolani. Temveč takšni, ki se JIM NE DA, ker od socialne države (in dela na črno) dobijo malenkost manj, kot bi dobili, če bi šli delat.[/quote]
Ali se ti ne zdi, da je gledanje na lastno korist prav fušanje oz. delo na črno ter izkoriščanje socialne države? Smo pa pri vsem tem spet pri dilemi ali so socialne ugodnosti previsoke ali plače prenizke, ki če si priznamo ali ne, pri nas niso ravno odraz razmer na trgu delovne sile (drugače bi bilo zelo čudno, da so izjema podjetja, ki izstopajo po plačevanju enakega profila – enako bi veljalo za cene)
Glede vzrokov za fuš bi pa omenil tudi to, da je še do nedavnega bilo (vsaj v nekaterih panogah) zelo težko legalizirati dejavnost zaradi kopice administrativnih preprek in tudi potrebnega finančnega vložka (ki ga je precejšen delež šel v zadovoljevanje prav administrativnih zahtev), katerega si ga pa navadni smrtniki niso mogli privoščiti, znanje in strokovnost pa so recimo imeli.
Forum je zaprt za komentiranje.