“Teženje”

In če misliš, da 6 mesečni otrok ne ve, kako dobi pozornost, upam, da ga tudi sama še nisi vzgojila. Bom povedal izkušnjo, da ne bo ostalo samo na teoriji.
Otrok je začel uporabljati dudo, 6 ali 7 mesecev star. Seveda mu na začetku pada iz ust ali pa jo morda kar sam izvrže. Ob tem seveda zajoka, saj izgubi nekaj, kar mu povzroča ugodje. Mama mu jo da v usta, otrok neha jokat. Mu spet pade ven, otrok spet histerično zajoka. Mama mu jo spet da v usta. A misliš, da na tem mestu otrok ne ve (pa tudi če samo nezavedno), da bo z jokom dosegel ugodje?
Mama mu jo tokrat ne da v usta, ampak ga pusti tam. Ali ga s tem ogrozi? Mu s tem ogroža življenje? Po mnenju nekaterih ja (argumentov sicer še niso povedali). Otrok še malo joče, potem pa se zaposli in se začne igrat z igračami v njegovi bližini.
Kaj smo mu povedali, pokazali s tem, ko mu dude nismo dali. Je postal otrok s tem bolj odgovoren, morda celo iznajdljiv ali pa mu gre zaradi tega kaj slabše?[/quote]
Marko…To je sicer res, kar pišeš. Pišeš pa o skrajnostih.
Bistveno pa je, kako se starši odločamo v vsaki situaciji posebej. Vsaka situacija in različne starosti otrok, so primer zase. Znati je treba preceniti ali je otrok sam sposoben narediti neko stvar…Ali joče zaradi pozornosti ali izsiljevanja ali ga kaj boli….In pri 6mesečnem dojenčku bi težko rekli, da nas z dudo ali jokom izisljuje, saj še tega ne zna.
Če takšnemu otroku ne daš pozornosti, bo dobil le občutek, da ni ljubljen. Kar pa je lahko veliko slabše, kot pa če mu prevečkrat damo nazaj dudo in smo v strahu, da bo razvajen. :)[/quote]
Se popolnoma strinjam Robi. Pomembno se mi zdi, da če že otrok meče igračo na tla (ostanimo pri tem primeru), da kot starš reagiramo glede na to, kako otrok ob tem sam reagira. Če menimo, da to počne iz radovednosti, verjetno ne bo kričal zraven, ampak bo pokazal nek drug izraz na obrazu. Jaz sem prej govoril izključno o kričanju, verjetno pa tega nisem dovolj jasno poudaril.
Ne strinjam pa se s tem, da 6 mesečni otrok še ne ve, kako oziroma s čim pritegniti pozornost, saj joče, ko je lačen, ko ga zebe, ko ga kaj boli, ko mu pade duda iz ust in tako naprej. Saj ne rečem, da s tem karkoli izsiljuje. Otrok itak ne ve, kaj izsiljevanje sploh je, on si samo želi, da mu je čim bolj ugodno in udobno. Na starših pa je, da ocenijo, koliko tega ugodja potrebuje, je zanj v resnici dobro. Starš tudi po načinu joka s časom lahko prepozna, kaj otrok od njega želi, čeprav vem, da vedno to ni tako preprosto, da prihaja tudi do izjemnih ali neobičajnih situacij.
Namenoma pa se govoril o sktremnih primerih, ker sem dobil občutek, da se japkica posmehuje iz mojega primera, ki ni opisoval ekstremne situacije, pač pa neko srednjo (pravo) pot.

Na čem pa deluje tvoja domišljija? Se ni razvijala v tvoji glavi in si jo kupila na trgu? Lahko le tako dojameš, kaj dojenček potrebuje? Mogoče pa le ti potrebuješ malo več razumevanja iz opazovanja, branja drugih, da bi razumela najprej odrasle, potem pa šele otroka?

It, če meniš, da otroci še nimajo tega vzgiba, vedenja, da bi “težili”. Saj res tega ni potrebno imenovati teženje, ker otrok ne ve, kaj to je. Kot sem že napisal, išče le pozornost in udobje.
Ampak zakaj potem praviš, da mu dude ni potrebno pobrati vsakič, ko zajoka, če meniš, da tega ne počne “namerno”?
Otrok tega niti ne rabi počet namerno pač pa nezavedno, ker ima svoje potrebe, ampak če ob vsakem joku dobi stvar, ki je za svoj razvoj ne potrebuje nujno (tukaj naj vsak sam oceni, kaj to je), bo ta vzorec razmišljanja kasneje ozavestil in ga uporabljal naprej. Tudi kot velik otrok in verjetno tudi kot odrasel človek.

Primer: ženska 26, samska, on 58, poročen. Recimo ona vozi, on sedi zraven. Naklada, naklada, da roko na njeno stegno, ona roko odrine, stvar se čez čas ponovi. In potem on razlaga okrog, kako ga je odrinila.
Zakaj taki tipi ne razumejo, da je njihovo obnašanje teženje sto na uro? Zakaj nakladajo o seksu, čeprav ona ves čas, jasno kaže, da je on niti malo ne zanima?
Kaj se takim tipom plete po glavi, da ne dojamejo kako zelo težijo?
Kako se ona na vljuden način reši takega težaka?

Zdaj ste pa tukaj popolnoma zatežili. :-))))

Jah, razlog je preprost. Mama mu je vsakič, ko mu je duda padla iz ust in je zajokal, dala dudo nazaj v usta. Ti pa mu roko, vsakič ko si on zaželi ugodnosti zase, odrineš, ko njemu “pade na tvoja stegna”, ker ga ne zanima tvoje ugodje, pač pa samo njegovo. Ostal je ravni otroka.
Kako se ga na vljuden način rešiš? Zakaj bi se pa ga morala na vljuden način rešit? Je on s teboj vljuden? No, lahko se preprosto ne voziš več z njim. Zate bo to vljuden način, zanj pa ne, ob bo v vsakem primeru užaljen, ker je “otrok”.

Marko, včasih si prisiljen delovati tudi z ljudmi, ki jih ne preneseš. Ne bom pisala zakaj, ampak pač včasih tako nanese, da se ne moreš izognit težakov. In moraš vzdrževati vsaj neko vljudno stanje.

Mogoče pa se motiš. Mogoče pa težaku enostavno ne moreš na lep način povedat, naj neha težit in mu je treba drugače. Mogoče pa ti je bolj pomembno kaj drugega, kot to, kako se ljudje do tebe vedejo. Mogoče boš morala spremenit določene prioritete, če boš želela obvladat tudi težake. Vse se da, če se hoče. V nič nisi prisiljena, če pa si, pa mislim, da imaš dovolj svobodne volje in drugih sredstev, da se takim situacijam izogneš. Saj pravim, osebne prioritete. Prostitutka recimo tud rade volje potrpi marsikaj pri svojih strank, samo da dobi denar za preživetje. Ampak to pot si je izbrala sama.

Marko, nisi dojel, kaj sem spraševala.

Uf srborito temo si odprla pa tako lep dan je zunaj 🙂

Zakaj bi bila težava, če ta drugi vzame neko stvar za teženje? To je pač njegova meja. Morda je pa na sporočevalcu naloga, da spremeni svoje (morda) agresivno vedenje?

Zakaj bi se kdorkoli sploh rabil spreminjat? Samo spoznat morata mehanizme drug od drugega pa bo konec nesporazuma. Za kaj takega se morata jasno iskreno pomenit. Če do konsenza ne pride, ne greš v siljenje k spremembam drugega, ampak si sam pri sebi odgovoriš na vprašanje, koliko druženja zmoreš s takim človekom in koliko ti je še znosno in koliko ti ni več (in se distancirat ali karkoli že).

Težimo pa zato, da bi kaj spremenili pri drugem človeku, kar je za moje pojme napačno. Itak vsi težimo, to nam je avtomatizem, zato se je treba tega zavestno odvajat 😉 Če ne želiš imet čez nekaj let čira na želodcu in zrvrvane živce. Najbolj škoda časa in energije se mi namreč zdi nekomu težit “za njegovo dobro”, češ jaz vem bolje od tebe, kaj ti rabiš in ti to skušam vsilit. Ni redkost videt “gajstno” ženo, ki takole “porihta” svojega pomehkuženega dedca. Totalen turn off, če mene prašate.

Zanima te, kako se vljudno znebiš težaka, ki se ga ne moreš znebit? Sem dojel?
Mogoče pa ti nisi dojela, da rineš z glavo skozi zid tam, kjer ne bo šlo. Mogoče pa ti pričakuješ, da ti bo nekdo povedal način, kako nekoga vljudno zavrnit in pri tem še vedno ohranit svoje “bonitete”. Mogoče pa to ni mogoče. Nisi pa povedala nič o svojih načinih preprečevanja tega. Kako pa si mu postavila te meje? Ne vemo niti za koga gre, predvidevam da gre za poslovni odnos in ne partnerski. Pač, daj več informacij, če želiš več zvedet. Če si pri težaku tudi tako skopa z informacijami, mogoče tudi on ne ve, kaj bi v resnici rada.

Marko, koliko ženskam si težil na tak način? Koliko žensk je tebi težilo na tak način? In kako si reagiral v prvi in kako v drugi situaciji, da se zadeva ni ponovila?

Ne rabiš jo odrivat, ker s tem se greš “kdo bo koga” na fizični ravni, njemu se pa v glavi še vedno vrti kolesje v isto smer. Doseč moraš, da jo bo sam umakni, da mu bo toliko neprijetno, ker jo je sploh dal tja. Lahko ga vprašaš zakaj je roko dal tja, če ni dojel kaj mu vseskozi pripoveduješ (ne govoriš, pripoveduješ). Tisto, da okol govori je njegovo čustveno izsiljevanje s katerim želi pri tebi doseč neka neugodna čustva, da bi bil prihodnjič bolj uspešen, da se ne bi upirala, ker veš, če se boš, da bo sledilo nekaj neugodnega, ker bo spet okol govoril….

Lahko pa enostavno močno zavreš, da ga butne v prvo šipo in mu boš resetirala kalkulator…. 😉

On_ kak dober nasvet kako to doseči? Mislim glede besed, da bi njemu postalo neprijetno?
Klofuta v takem primeru ne pride upoštev. Pa tudi, če je situacija drugačna, da ni to avto, ampak recimo nekje v družbi, klofuta ni najboljša zadeva, ker s tem ga ponižaš pred vsemi čisto na poden in bo sigurno koval maščevanje. Biti mora diplomatsko in učinkovito.

Nobeni žensko nisem nikoli težil na tak način. In tudi meni nobena ni težila na tak način. Očitno jih ne srečujem in se ne družim s težaki. Verjetno sem prevelik težak, da bi se mi približali in si raje poiščejo druge žrtve. 🙂 Če pa se že kdo pojavi, ga v kali zatrem. 🙂
Tako kot so njegovi prijemi zate neprimerni, je tudi zanj tvoje odrivanje njegove roke, neprijetno. Ampak ne toliko neprijetno, da bi s tem nehal, ker nikoli ni nobenih posledic, ki bi v njegovi glavi sprožilo alarm, da naj tega naslednjič več ne naredi. Enako tudi zate njegovo dotikanje ni dovolj neprijetno, da bi naredila nekaj več, nekaj kar bi ga odvrnilo od tega. On ima v glavi prepričanje, da se “nekatere” ženske lahko otipava (jih že zvoha, brez skrbi), ti pa imaš v glavi prepričanje, da se takih “težakov” ne sme nevljudno zavrnit, ker je tudi tvoja slika o tem, kaj je še sprejemljiva zavrnitev, popačena. To, kar bi bilo zate nevljudna zavrnitev, je za nekoga, ki se mu to ne dogaja, povsem normalna, običajna reakcija.

Klofuta je povsem primerna. Mirne volje ga prej opozoriš:” če se me še enkrat dotakneš, dobiš batino, pa tudi, če bo to v javnosti”. To je že en alarm, ki bi v njegovi glavi lahko sprožil sliko ponižanja (kot si rekla) in bo dobro premislil, če si to res lahko privošči. Ampak to moraš bit pripravljena tudi storit. Če ne, bo že v tvojih besedah, tonu glasu, prepoznal, da ne misliš resno.

Marko, ti to iz izkušenj?
Recimo poglej stvar takole, kaj bi se zgodilo natakarici, ki klofutne gosta v gostilni? Na čigavo stran misliš, da bi stopil njen šef?
Velikokrat vidim, kako gostje, sploh pijani težijo mladim natakaricam, nikoli pa še nisem videla, da bi katera komu pripeljala zauščnico. Le zakaj ne?

Saj ni treba takoj pripeljat nekomu zaušnice. Povedal sem ti, da ga lahko samo opozoriš. Če še tudi tega nisi videla, pa smo ti zdaj pokazali. 🙂 Jaz sem že videl.
Če je šef razumen, bo stopil na tvojo stran, če ni, je tvoja odločitev, ali boš pri njemu še delala ali pa ne.

Zakaj imam občutek, da realne težave pri tebi sploh ni, ampak skušaš samo doseč potrditev nekega svojega prav? Kaj konkretno ima veze natakarica in nespodoben gost s tvojim primerom, v kolikor je resničen?

Klofuta je nasilje, nasilje pa je znak nemoči, ko nismo več z ničemer uspešni postanemo nemočni in takrat nam ostane le še nasilje.
Saj poznamo tudi verbalno nasilje, to reč veliko bolje obvladate ženske, imate nekaj več naravnih danosti za to 😉
Tvoj sopotnik preizkuša tvoje meje in išče način kako bi prišel do tistega kar se njemu zdi, da bi (čisto) lahko dobil. S tem, ko se ti tako upiraš se greš njegovo igro, kar zanj pomeni edino to, da (še) ni bil dovolj vztrajen, da mora samo še povečat pritisk pa bo prišel do cilja. Ustavi njegovo razmišljanje o tem, da ima možnost za uspeh. Ne mu govorit da nič ne bo, ker to zanj pomeni nekaj drugega ;).
Ko bo spet “slučajno prijel” mu pusti roko in ga mirno vprašaj kaj to počne, čemu je to namen, naj malo razloži 😉
Seveda oba vesta čemu je vse namen le da se oba pretvarjata, da kao ne vesta. To je njegov veter v jadra. Vprašaj ga kaj si misli o tebi, kdo da si ti njemu, da si takole dovoli te otipavat, se pogovarjat stvari, ki se tebi gabijo jih poslušat iz njegovih ust…itd.itd Kup čisto preprostih vprašanj, ki mu bodo izničile ves veterc, ki mu sedaj premika roke in jezik. Zraven še ustavi, magari na ac ali kaki bol prometni cesti, križišču. Ostani mirna, z mirnim glasom in glej ga v oči brez da treneš, naj bo njemu nerodno, ker bo kolona za vama, obljubi mu še, da ga boš prihodnjič prijavila za spolno nadlegovanje in naj bo pogovor med vama le o profesionalnih zadevah (če sta sodelavca).

Če nič od tega ne bo “razumel” mu sam tudi ne bi šparal klofute, take “mastne”, ko bi bilo več navzočih in da se mu na licu pozna še kak dan….

On, hvala za nasvet. Ti pa verjamem, da se znaš rešiti težakov.

V zabavo so mi…. 😉

Če znaš take pogovore v živo izpeljati, verjamem, da so ti v zabavo :). Se moram tudi jaz naučiti na tako prefinjen način znebiti raznih težakov. Tu ne mislim le takih, ki jim roke uhajajo, ampak težake na sploh.
Tak prefinjen, diplomatski način. To mi je všeš. Pa niti pod razno ti nihče ne more reči, da si nevljuden, nesramen ali karkoli. Če tako lepo diplomatsko spelješ zadevo :).

Naučit? Samo razmisli kaj jih žene in jih tam ustavi pri njihovih razlogih za teženje. Ne se ukvarjat s posledicami, ker dokler se s tem “igraš” pipa pa ostaja odprta, boš imela še vedno poplavo… 😉
Seveda ti bodo rekli, da si nevljudna, nesramna, arogantna, hladna… kaj vem kaj še. Pa kaj? To so samo njihova čustvena izsiljevanja, zadnji poizkusi, da bi le dosegli svoje. Ne spuščaj se na njihov nivo čustvenega izsiljevanja, ker tam so oni eksperti in boš izgubila. Ohrani distanco in bodi “brezčutna” za njihove (čustvene) potrebe 😉

Z drugimi besedami, to je jok, ki so ga kot otroci uspešno uporabljali za dosego vseh svojih želja, zdaj pa so svoj repertoar cmerenja le razširili, z drugimi besedami, zakamuflirali žrtvi primerno, globoko v sebi pa še vedno le jočejo.