tamau petek :)
Ne, pričakovanja v bistvu rastejo s tem ko partnerja vedno bolj spoznavaš. S tem tudi odnos raste. Ampak stvari, ki jih pričakuješ, so realne, to so stvari, za katere veš, da jih partner lahko in jih tudi želi uresničit. Preden pa ga poznaš, pa se v teh pričakovanjih lahko pošteno ušteješ, saj še ne veš, česa je partner dejansko sposoben. Dokler ga ne spoznaš. Spoznavaš ga pa lahko celo življenje, če je odnos pravi. Se pravi, pričakovanja rastejo, razočaranja pa se manjšajo sorazmerno z našim realno resničnim pogledom na našega partnerja. Bolj kot ga poznamo, manj je razočaranj.
Katka
Hvala, ker nisi imela pomislekov, da bi bil morda mekan, ampak si vedela, da je trdi. 🙂 Kaj dela tvoja intucija!
Hm!? Še manj vem, kaj narediti s tem tvojim stavkom, da bi bil logičen, da bi se dal povezati s čimer koli.
V photoshopu ni bilo ničesar, ali kaj si sedaj ti spet mislila. Dobro, pozabi, te “razumem”, ker najina komunikacija je na zavidljivi ravni, kot če bi en govoril v svahiliju, drugi pa v kitajščini. 🙂
Moški ima čas za otroke do abrahama, ko nas je veliko še pravih mladeničev. Potem pa se začnemo počasi starati. :))
Če bi jim ti bila vsedopuščujoča permisivna novopečena mamica, takrat mogoče že, pri meni pa malo verjetno, ker bi vedeli, da se to ne sme. 😉
Se tudi da iz risbic marsikaj sklepat, se ravno spomnim iz Jungove knjige, ko je majhna punčka tik pred smrtjo risala simbole za celovitost, npr. sonce = krog, potem znani slikar Dali, na njegovi poslednji sliki je bil ob robu naslikana keratura, ki je spominjala na psa (Cerbereus = triglavi pes v grški mitlogiji, ki čuva vhod v Podzemlje).
Če bi rada več vedela o sebi, nariši na A4 format drevo, pa jo prilepi sem na forum ali pa privat po ZS. Lahko kdo drugi tudi, ki se ne boji, da ga bom prebral kot odprto knjigo. haha 😉 :). Namreč iz te slike se dajo določene stvari razbrati. 🙂
Jaz imam vedno pomisleke, zaspat ne morem brez njih…
Ne no, kaj zdaj? Res mi ni jasno, kaj ti ni jasno??
A po 50. pa ne morete več ali kako?
Glej, ti se ne vtikuj v vzgojo mojih otrok in jaz se ne bom v tvojo…kdaj bo to? Pri tvojih 50ih?
Zelo zanimivo. Tebi je malo sonce sijalo na glavo danes, ali pač 🙂 🙂
šrafirati != šifrirati
A je možno v GIMPU, ker nimam photoshopa 🙂 🙂 Aja prostoročno…?
Pa a so lahko gor japke pa hruške al samo češnje?
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]No, če jih ne, je to super za tebe. Ampak tukaj dobivam tak očbutek. Za vsako stvar imaš pripravljen izgovor. Tega ne morem zato, tega ne počnem zato, tistega ne maram zato,… Tako te vidim jaz. Včasih te drugi vidijo drugače, kot se vidiš sama. Lahko jim prisluhneš, lahko pa tudi ne, izbira je svobodna.
Marko, glej, jaz pač nisem človek, ki ima rad gostilne (če leti mogoče na temo, kjer sem napisala, da ne maram tega), žal nisem žurerka, žal se ne znajdem na takih zadevah. To sem pisala, da tega ne počnem. Nisem napisala, da nisem probala, sem probala pa mi ne ustreza.
Ne vem od kje ti tak občutek, da ničesar ne maram?
Jaz tud ne maram gostiln, tak da ni letelo na ničesar takega. In Ronka, ti si čist v redu punca, ne me narobe razumet. 🙂
Ja, saj, kaj misliš, da mije všeč takšen odgovor 🙂 🙂 me je tudi on razočaral… pa ok no… ne morem to za čisto vsakega pisat, bom jaz čudna izpadla…[/quote]
Če vas, samske ženske ne bi skoraj vsak razočaral, ne bi bile samske.
Ob tej izjavi se marsikateri ustvari ideja o moškem, ki bi vsaki skočil v posteljo, če bi imel možnost.
Podobno je s tistim povabilom na deci vina. Ženske, ki imajo slabe izkušnje, se jim je takoj pojavila ideja o pijancu. Pa čeprav ni rečeno, da je moški res pijanec.
Jaz imam trdno postavljene meje in se jih držim. Alkohol 0, meso 0, varanje 0….In ne glede na to, če ste ženske nežna bitjeca, ni takšne, ki bi me prepričala, da bi prestavil svoje meje. Raje se skregam. 🙂
Saj so tudi mene večinoma moški razočarali…..Zato si včasih mislim, da bi bilo bolje, če bi ženske vladale. Vsaj priložnost bi jim dal, če ne že kaj drugega. :)[/quote]
Robi, Robi, Robi
Praksa je pokazala, da uspeh vladavine ni odvisen od spola ampak od karakterja vladajočega. Kriza moralnih vrednot se kaže tudi pri ženskah. Verjemi mi, da ženske prav nič ne zaostajajo po svojih slabih “vodstvenih” sposobnostih od moških kolegov. Čeprav sem mislil, da bodo vsaj pri lopovščini zaostajale pa sem se pošteno uštel.
Kako pa veš to? A si mogoče že igrala tenis z mano.
Koliko vem se človeka ceni po njegovih dejanjih ne pa po besedah.
Pa do včeraj nisem vedel, da si popolna začetnica v tenisu, to tudi nekaj šteje a ne :)[/quote]
No, vidva Single33 in Ronka, sta pa tud srčkana s tem tenisom. 🙂
Ronka, zakaj se ne pustiš presenetiti? :)[/quote]
Ta dva bi se verjetno prej stepla z loparji, kot pa igrala do konca..:)
Delali so anketo, nekateri to imenujejo študija ali raziskava, pri študentkih finančne matematike in naj bi študentke upoštevale socialni položaj pri izterjavah in podobnih stvareh, fantje naj bi bili objektivni. Sicer pa to ne pove prav veliko, menda bolj izjema kot pravilo, žal.
Če pa praviš, da nisi pripravljena….
Na nosu ti verjetno res ne piše, da (če) si razočarana. Imamo pa zato moški intuicijo. :)[/quote]
Ja čisto možno da bi me skužil, ja. To sem napisala zato, ker če bi se hotela na vsak način reši samskega stanja, bi se ga pa tudi lahko. Mi je pa pisalo na nosu vsaj kake tri mesece, še takrat, ko sem začela pisat sem. Očitno je pomagalo 🙂 🙂
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
V bistvu si res razočarana zaradi sebe. Saj so razlogi v tebi. Razlogi zaradi katerih sebe in svojo realnost tako dojemaš, kot jo pač dojemaš.
Seveda pa so vsi ti razlogi, ki so zdaj v tebi, bili sproducirani od tvojega očeta, pa mame, pa ostalih razmer v katerih si živela.
Sedaj skozi življenje le podoživljaš to, kar so ti drugi nehote ali hote vcepili.
Če se boš poglobila vase, boš našla marsikatere podobnosti in tako našla razloge zakaj je tvoje življenje takšno, kot pač je.
Če so te starši pogosto razočarali, te bo tudi tvoj partner in ti ne bo dal tistega, kar si želiš, da bi čutila ljubezen. Enostavno zato, ker ti tvoj program, ki je v tebi, ne more realizirati drugačne realnosti.
Šele ko to razumeš, lahko s svojo zavestno voljo vplivaš nase in na svoja dejanja, da ne prideš vedno do istega cilja. Ampak do tistega po katerem hrepeniš.
Saj tudi je neumno.
Ne gre se za zavestno odločitev. Ampak za delovanje tvojih vzorcev razmišljanja.
Zgoraj si se strinjala, da smo ljudje veliko bolj sebična bitja, kot mislimo, da smo in da ne naredimo nečesa, če nimamo sami neke koristi.
Radi imamo tistega ob katerem se lahko najbolj izrazimo. Ob katerem lahko najbolj izrazimo svoje lastno bistvo. Zato se v odnosu spet srečamo s svojimi travmami in z vsem tistim, kar smo potlačili in skrili v sebi. Zato s tem najbolj pomagamo sebi, ne drugemu.
Pomagamo sebi ozavestiti samega sebe. Saj nam je partner kot ogledalo.
Nisem imel v mislih teh površinskih pogojev, kot je poklic, pa barva las….
Ampak pogoj, da si lahko ob nekom to, kar si. Da se lahko svobodno izraziš brez tega, da bi te kdo obsojal.
Tudi to je lahko včasih prednost. 🙂
No…In zakaj si še vedno navezana na njega in ti je žal, ker si on ne želi ?
Ravno zato, da v sebi oživljaš ta občutek razočaranja. To je tvoja realnost, ki jo podoživljaš. Ni on kriv. On je le sredstvo tvojega uma, da lahko sebi dokažeš lastno resnico.
Zakaj ne greš enostavno naprej ? Zaradi navezanosti…?
Seveda ima smisel.
Ko boš razumela sebe, boš videla smisel.
[/quote]
Tipična komunikacija med moškim in žensko. 🙂
Ženske veliko bolj dramatično in živo opisujejo svoje občutke, moški pa ne. Zato na izražanje ženskih občutkov gledamo preveč pretirano.
Ženske se pritožujejo bolj zato, da se izrazijo, ne zato, da bi imele nek resen problem, kot to mislimo moški.
Zato nam večkrat tečnarjenje gre na živce, ker menimo, da ženska ni zadovoljna in od nas nekaj pričakuje.
Robi, s tem spoznanjem je zakoličen večni prepad med spoloma. Seveda se pa strinjam s tem. To je pač dejstvo (jaz pa menda ne vedno tipična ženska).
Kaj? Na živce? Na živce ti pa ja lahko gredo samo lastne pomanjkljivosti, ki jih prepoznaš v partnerju, saj partner je pa ja tvoj odsev, ogledalo ali kako že 🙂 🙂
Aja, kam gre beli zajček 🙂 🙂
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Sigurno tudi ženske niso imune na krizo vrednot.
Se pa sedaj lahko zgovarjajo na to, da smo moški krivi, ker same nimajo možnosti vladati.
Če bi imele možnost, bi najverjetneje spoznale, da ni velike razlike med nami.[/quote]
le kaj ima spol z vladanjem? so ženske bolj dobrohotne, usmiljene od moških? z več empatije?…stara in preizkušena resnica je, da se spozna resnični karakter človeka takrat ko dobi oblast nad drugim(i), druga resnica je, da nikoli ne sme vladati tisti, ki si tega najbolj želi in zadnja resnica je, nikoli ne vlada tisti ,ki je na oblasti…za konec pa, našim rožicam v poduk
juhej))
No glej, nekaj je pa vendar v človeku še samoaktualizacije, ni vse samo dednost in vzgoja(okolje), ali pač?
No prvič sem imela častno priložnost se malo podrobneje ukvarjat s sabo, ko ni je umrla mama. Celo toliko zgodaj je to bilo, da mi ni uspela sproducirat vseh razlogov, zaradi katerih sem zdaj po vaše razočarana. No ali pač. Ker nisem mogla biti razočarana zaradi nje, sem to presublimirala v jezo na boga. Klasično seveda, z ignoranco. No potem sem pa preprosto ugotovila, da sem samo še bolj nesrečna zaradi tega.
Začela sem gledat na stvari drugače, ne česa nimam, ampak kaj imam. In sem našla prav dosti stvari… ne boš verjel…
Spet en suhoparen teoretični vložek.
Saj tudi je neumno.
Ne gre se za zavestno odločitev. Ampak za delovanje tvojih vzorcev razmišljanja.[/quote]
Frajer 🙂 🙂 A naša razmišljanja so pa kr iz zraka in kr naljučno delujejo ali kako?
Seveda gre za odločitev, zapisano po nekem kodu… najprej na nezavednem nivoju, potem pa čisto zavestno.
Ok za barvo las mi je prav vseeno, lahko je tudi brez las, jih imam jaz dovolj za oba. Poklic pa ni ravno površinska lastnost. To je tisto, po čemer si poklican, ne’s pas? Mislim, da mene bolj določa poklic kot pa na primer št. modrčka. Če samo pustim ob strani nesrečno dejstvo, da mi je izbira faksa zatrla skoraj vso intuicijo… 🙂 🙂
Ne vem, kam naprej bi morala iti in zakaj bi po vsej sili morala nekam iti…? In nobenega razočaranja nimam v sebi zaradi njega. Žal mi je zanj, ker je dober človek, pa zelo pesimističen in posledično nesrečen. Ker je bil za kako lepo izkušnjo,ki sem jo imela jaz, prikrajšan, iz slabe pa se ni naučil tega, kar bi se mogoče lahko. Da bi znal bit srečen, da bi znal preseči egoizem in to prenesti na otroke, če jih bo kdaj imel. Saj to je edino prav, da si jih ne želi, takšen kot je. In če jih bo kdaj imel s kako punco, ki bo… ne vem… bolj hladna… ubogi otroci… Žal mi je, da z mano ni spoznal tega, da bi lahko bila po svoje čisto srečna, vsak zase in oba skupaj. Je kaj narobe, če sva ostala prijatelja? A to da greš naprej, to pomeni skenslat prijateljstvo ali kako?
A res? Kaj pa je smiselnega na tem svetu? No daj povej mi kje je smisel v tem, da jaz, če me malo začne bolet grlo, ostanem doma pa vzamem antibiotik, nekdo drug tam nekje je pa lahko srečen če se izogne testiranjem z zdravili proti ne vem, tuberkolozi? Dalje da imam jaz tu možnost študirat pa se smilit sama sebi, medtem ko morajo milijoni otrok delat že pred osmim letom starosti? Ali da se npr. sekiram, ker pomagat itak ne morem nič, ali pač ne mislim na to, enostavno ne gledam takih slik, filmov, itd in življenje bo lepo.
Kje je smisel tega, da če si ob pravem času na pravem mestu, lahko imaš vse, lahko pa nimaš nič? In kaj sploh narediš iz tega, če imaš kaj ali če nimaš nič…?
Aja točno, vse je v naših glavah. Če nimaš za kruh, pač misliš, da ješ pecivo.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Tista samoaktualizacija je le nadgrajevanje dednosti in vplivov okolja.
Verjamem…In ravno ta primer kaže, da je samoaktualizacija le nadgradnja vplivov v prvih letih življenja.
Zaradi občutka, da nečesa nimaš, si začela iskati nekaj, kar bi zapolnilo tisto praznino. Samega temelja pa nisi spremenila, ampak le gradila na njem. In še vedno gradiš in deluješ na isti podlagi.
Seveda si bila. Vem, da se ne strinjaš z mojo definicijo boga, vendar tvoj primer dokazuje, da je bog le odsev tega, kako doživljamo sebe.
Kot pravim, včasih smo starše doživljali kot vsemogočne in če so nas zapustili, smo bili razočarani. Ta pojem vsemogočnosti, pa smo pozneje le projicirali na navidezni pojem, ki mu rečemo bog.
Res ?
Torej si srečno poročena……
Seveda niso iz zraka in niso naključna.
Mi smo v glavnem le opazovalci vsega dogajanja, ki se dogaja izven naše volje. Če bi bila vse zavestna odločitev, potem človek ne bi poznal želja, pa žalosti…..Če bi slučajno občutil žalost, ker bi se na nezavednem nivoju tako odločil, se potem še tako odločim na zavestnem…Ali kaj ?
In zakaj se odločim za žalost ?
Jaz tudi tako mislim.
Seveda pa izbira faksa ni bila nesrečno dejstvo, ampak le posledica nesrečnih okoliščin, za katere je bolje, če tiho spijo v nas. Intuicija, kot jo tu imenuješ, pomeni tvoje najgloblje občutke.
Le zakaj bi zatirali nekaj, kar je lepo in prijetno….
Si mogoče v tem opisu prepoznala sebe ?
Saj veš, partner nam je naše ogledalo…..
Preko odnosov se spoznavamo. A bi vedela kako izgledaš, če se nikoli ne bi videla v ogledalu ? In na takšnem principu deluje zavedanje.
Kako pa veš, da bi lahko ?
Ne moreš vedeti, ker nimaš te izkušnje. Gre se le za projekcije iz preteklosti. V njem si videla le realizacijo svojih sanj, ki ti jih nekdo drug ni mogel nuditi. Je le neko neizpolnjeno hrepenenje. In to je tvoja najgloblja resnica, zato si na tem mestu ostala, ker je to tvoja resnica.
Seveda ne.. Veliko jih ostane prijateljev….
Ampak ti še vedno upaš, da bosta nekoč spet skupaj in srečna…Vendar to ni možno.
Izrazi svojo bolečino, zjoči se in ga pusti, da gre….Naj bo le prijatelj, ne pa še vedno nek objekt nerealiziranih sanj. In upanj, da ti bo dal tisto, česar ti takrat ni mogel.
Ko enkrat vse delčke svojega življenja povežeš v celoto…Potem se ti odpre nov svet…Spoznaš, da ima in je imelo vse kar se ti je zgodilo in kar si počela, dober razlog in smisel.
Šele potem boš verjetno tudi bolj verjela v determinizem. Dokler pa v svojem življenju ne najdeš povezave in smisla, pa meniš, da je marsikaj naključno…Pa ni.
Ta moj primer je šolski primer napačne interpretacije boga. To zdaj vem, ker imam tako izkušnjo, če je ne bi imela, teg an ebi vedela. Po drugi strani pa še vedno ne vem, če je bilo to vredno?? To vprašanje je sploh nesmiselno, oziroma že na meji… Je bilo vredno, daje moj oče tako zgodaj postal vdovec in moj brat praktično ne ve, kako je imeti mamo IN očeta. In jaz ne vem, kako naj se obnašam do partnerja, a veš… ker mi določene stvari iz razmerja moški-ženska manjkajo iz primarne družine. Vem pa , da se z bogom nima smisla prepirat. Ker nas ima tako rad, da nam ne bo dovolil 🙂 🙂
Res ?
Torej si srečno poročena……[/quote]
No ja…
Si mogoče v tem opisu prepoznala sebe ?
Saj veš, partner nam je naše ogledalo…..[/quote]
Na nek način imaš prav, po drugi strani pa jaz pol toliko nisem pesimistična kot je on. Če bi pa ostala skupaj, pa ne vem, kaj bi se zgodilo. Naporno bi bilo, mislim, v psihološkem smislu.
Seveda tega ne vem, lahko slutim, lahko da iz spomina brišem slabe in dodatno shranjujem lepe stvari. Verjetno imam zapisan nek kod za to, kaj pomeni imet nekoga rad itd… normalno da bi rada to spet kdj zrealizirala. Če pomeni ostat na mestu to, da pač trenutno to ostaja neizpolnjeno, potem sem, pač tako je. Pa delam druge stvari zdaj namesto tega. Saj vidiš, bluzim tu po forumu… Aje to napačno? Saj me rad bereš, kar priznaj 🙂 🙂
Ne upam tega. To ni možno. Verjetno bi postala z njim še bolj nesrečna kot če bom samska do konca. Sem ga pustila it oziroma sem jaz odšla. Sva lahko na 10 cm blizu pa se ne bo nič takega zgodilo, kot piše Sadni v Ljubezenskih nasvetih.
Vejetno bi samo nehala tako vzdrževati to prijateljstvo , če bi pspoznala koga drugega, prekinila pa mislim, da ga ne bova nikoli.
Svojemu življenju lahko dam smisel samo jaz sama, v globalnem smislu, (v sistemu) ni nekega smisla za prav vsako življenje. Je enostavno preveč naključij, ki to potrjujejo.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Vredno česa ? Vprašanje je res nesmiselno…Iskati razloge in smisel v tem zakaj je bilo to dobro, bi res bilo že na meji razumnega.
Tako ali tako ne moreš ničesar spremeniti.
Te razumem, kaj to pomeni…Ne gre se toliko za znanje, ampak bolj za to, kako doživljaš partnerski odnos. Ljudje se že marsičesa naučimo. Če sledimo svojim občutkom, čutimo, kaj je prav in kaj ne.
Ta tvoj notranji svet, v katerem ni bilo prostora za toplino in ljubezen, se odseva v tvoji realnosti.
Seveda to ne pomeni, da ne bi mogla biti s kom srečna…Lahko si, le več truda in volje je treba, da zgradiš tak odnos, ki je lahko za nekoga drugega samoumeven.
Res nima smisla. Bog nas ima toliko rad, kolikor imamo sami sebe in v kolikšni meri dvolimo, da nas ima nekdo drug.
Vsak tvoj odnos bo naporen.
Je pa lažje, če imaš ob sebi razumevajočega partnerja, ki te podpira in ti nudi oporo, ko jo rabiš. Da ne bo jemal stvari osebno, ko boš slabe volje….
Jaz ne vidim tega kot bluzenje. Tudi to je nek odnos, ki ga imamo, pa čeprav na daljavo. In zato lahko marsikaj spoznamo o sebi.
Seveda te rad berem. Že od prej, samo nisem upal te spraševati o nekih osebnih zadevah.
Se popolnoma strinjam.
Samo ti lahko ozavestiš sebe.
Tudi, če pridemo do nekega razsvetljenstva, bomo spoznali le sebe.
Forum je zaprt za komentiranje.