starost
Zanimivo je, kako težko sprejemamo nekaj, kar tako ali tako ne moremo spremenit. Ne, s tem delom pa nimam težav. Čeprav, leta pa kar tečejo, če se preveč oziraš nazaj. Se pa zelo redko oziram nazaj, mogoče zato nimam toliko težav.
Marko, saj zato pa vprašam. To je nekaj, kar se hvala bogu ne da ustavit. In kjer smo smo.
In če vprašam nekoga, koliko je star, ga ne vprašam zato, ker ga bi rada poročila ali zvlekla v posteljo. Me pač zanima, ker mi je tako veliko lažje z nekom komunicirati. Teh vprašanj v živo seveda ne postavljam. 🙂
Ampak skrivaš jih pa ne? Ali pač?
Jaz svojih let ne bi menjala, ker sem počutim dobro z njimi.[/quote]
Kako to misliš, da skivam?[/quote]
Sprašujem, če ti je nelagodno povedati koliko si stara, če te kdo vpraša? Tudi tu na forumu npr.
Meni je starost samo številka in se resnično ne počutim staro toliko, kot piše v moji osebni, prej bi rekla da se psihološko počutim vsaj 5 let mlajšo. In potem, ko spoznam koga, ki je letnik recimo 73 ali 70, si rečem, ufff, je star/stara, pa pretvorim v cifre pa vidim, da ni toliko … Stisne me edino v primeru, kadar razmišljam, kjer sem želela že bit pri teh letih pa še nisem. Ampak življenje ubira svoje poti.
Pa ti, japkica, kako gledaš na svoja leta?
Hmmm, mogoče se pa zato dobro počutim s svojimi leti, ker sem zadovoljna s tem, kar je za mano in s plani in željami, ki so pred mano. In ne, ne bi menjala za mlajša leta, pa četudi se marsikomu zdim tule stara. 🙂
Če pa gledam tako iz sebe, se pa tudi sama počutim mlajšo, kot izkazuje emšo. :))) In priznam, da mi gode, ko me kdo pogleda debelo, če ga popravim glede mojih let. 😉
Sicer pa nimam težav s pogovori ne glede na to, koliko je človek star. Pa naj si bodi 5, 20, 40 ali 60 let. Vedno se najde zanimiva tema, le če je človek zanimiv. In vsako obdobje ima svoj čar in svoja spoznanja. Vsak človek pa lahko gleda in razume življenje izključno iz svoje perspektive. 🙂
Hmm,
jaz imam več težav s staranjem kot s samo starostjo. Ne skrivam, koliko sem stara, pa me ne moti, da se mi to tudi “vidi”. Manj so mi pisane na kožo spremembe, ki jih staranje prinese s seboj – ustalitev, družina, takšne in drugačne odgovornosti, skrb za zdravje in zdravo življenje, določene manjše zdravstvene omejitve, ki jih prej ni bilo, krediti za nepremičnine, varčevanje za starost, ipd.
Meni je osebna svoboda veliko pomenila v življenju, in zdaj je je pač manj.
In ja – tudi to, da je treba za dobro postavo mogoče kaj malega pomigat – medtem ko je bilo prej vse avtomatično 🙂
Kako to misliš, da skivam?[/quote]
Sprašujem, če ti je nelagodno povedati koliko si stara, če te kdo vpraša? Tudi tu na forumu npr.[/quote]
Ne, ni mi nelagodno govoriti o letih, mislim da sem že večrat omenila koliko jih že nesem 😉 Drugače pa let ne skrivam, že zato ne ker jih ne kažem toliko kot navaja emšo, le tu pa tam se res vprašam, če je prav da pri svojih letih kr neki bluzim in še vedno ne vem točno kaj bi..tako je to če izgubiš orientacijo oz odlašaš z življenjem 🙂
Nimam težav z leti jaz, imajo jih pa drugi. Kajti pri mojih letih in otrocih, bi morala biti resna, zategnjena z ruto na glavi. Jaz pa nisem taka. Vem kaj zmorem, kaj lahko, zato ne rinem v mini krilca ter kratke majčke. Malce preveč samokritična, za nekatere nesamozavestna. Nekatere najstnice zgledajo slabše kot jaz, nekatere abrahamovke boljše. Ne ubadam se s tem. Živim svoje življenje. Ne govorim o letih, če me kdo vpraša, jih ne skrivam.
Sprašujem, če ti je nelagodno povedati koliko si stara, če te kdo vpraša? Tudi tu na forumu npr.[/quote]
Meni ni. Sem že napisal, koliko sem star.
Je tebi Japkica, povedati nelagodno, če te vprašam po letih ?
Bi napisala javno, koliko si stara ?[/quote]
Je že bila tema o letih in ja, sem jih napisala javno.
Sicer pa Robi… generacijo moja 😉 :))))))
Forum je zaprt za komentiranje.