Si kdaj zaželite, da bi bili spet otrok
Mogoče se pa samo preveč vulgarno izražaš, nosiš v sebi neko zamero, jezo, za razliko od nekaterih.
Res je,nisem bila pozorna,oprosti:))
Robi,verjeti itak da ne moreš,ker smo tujci med seboj.Pa vendar te občutek močno vara.Glede na družbo,sistem manipulacij,političnih zdrah in bede v kateri narod živi in se ne primakne ničesar,gledam na vse skupaj z žalostnimi očmi.Nikakor ne z viška.To nisem jaz.
Morda iztočnica zakaj tako misliš?
Imam podobna opažanja, kot ti. Človeka to res jezi in postane žalosten, ko spozna, da je tudi sam nemočno vpet v ta sistem.
Posledično potem zaradi žalosti in občutka nemoči, pride kritiziranja in prelaganja odgovornosti za takšen sistem. Drug na drugega prelagamo odgovornost in slabo voljo, kar potem le krepi naše prepričanje, da so ljudje res bedni. Ne vidimo pa tega, da tudi sami potenciramo to bedo.
Recimo: “Zgodilo se je,da je eden forumaš bil verjemite vsem nam kuram od kur,najbolj zanimiv v virtuali,tako zanemarjen v realnem smislu,da nisem mogla verjeti!!! Predvsem je bil pravi debeluhar z ogromno sivo brado,star takrat 55 let in dokaj za moškega nizke rasti hehe,tako da ne verjamem in niti nimam želje nikogar spoznati od tukaj ::)))“
To sem nekaj na brzino poiskal ven. Občutek imam, da se pač ne oziraš kaj preveč na druge, ko pišeš, govoriš.
Tako kot so zate moje besede zavite v celofan, tako se meni tvoje zdijo malo preveč “odvite”. Zame je to izraz spoštovanja do drugih. Jaz nič ne zavijam v celofan, le nekomu, ki se izraža drugače, “grše” od mene, se lahko tako zdi.
Moje sožalje ob izgubi babice, sklepam da je še precej sveže.
Še posebej ko nam je hudo, pomislimo kako lepo je bilo v tistih trenutkih, ko smo bili še otroci, ko smo imeli ob sebi vse najdražje, sami pa smo se posvečali le igri, veselju, radostim, bili smo praktično brezskrbni.
Tudi sam sem izgubil očeta, katerega sem najbolj pogrešal, ko sem se znašel na razpotjih, ko nisem imel osebe, ki ji bi 100% zaupal tako, kot lahko zaupaš le očetu, ki bi te znal usmerit ali nakazat pravo smer.
Prepuščen sam sebi, pa se naučiš stvari dobro premislit in nato primerno ukrepat, praktično se naučiš živeti samostojno in neodvisno. Naučiš se prevzeti in nositi odgovornost za svoja ravnanja. In takrat je bila moja prva prelomnica v življenju, sploh pa, ker nismo bili družina, ki bi imela v izobilju, za preživetje smo se morali boriti, imeli pa smo tisto kar je najvažnejše, povezanost.
Sem pa bil kot otrok izredno aktiven in uspešen na vseh področjih, šoli, športu, pa tudi z živalimi, manjšimi, ki smo jih imeli doma, bilo jih je precej, sem skrbno skrbel.
Zato imam veliko veliko spominov na otroštvo, se pa nazaj nikdar ne bi vrnil, ker čisto vsak dogodek, ki sem ga doživel, predstavlja in pušča nek pečat, vsak od njih mi je nekaj dal in me izoblikoval in je kot spomin zapisan za vselej.
Tako da preteklost se na nek način odraža v naših ravnanjih v sedanjosti.
Zato se zelo strinjam z vsemi, Spider,it,..ki pravite, da je zelo pomemben ta trenutek, sedaj in da vsak trenutek, ki nam je dan zaužijemo. Ampak tudi ta sedaj, tudi ta trenutek, bo enkrat preteklost, zato je zame zelo pomebno, kako kvalitetno živim sedaj(tu ne mislim materjalno) in kaj puščam za sabo, da bom v prihodnje lahko rekel, to pa to me je izpopolnilo, da lahko rečemo, kot praviš ti it, zakaj smo in kaj smo. Da s čisto vestjo in dvignjeno glavo, to ponosno zagovarjamo.
Prijetno in blagoslovljeno Veliko noč vsem.:))
Recimo: “Zgodilo se je,da je eden forumaš bil verjemite vsem nam kuram od kur,najbolj zanimiv v virtuali,tako zanemarjen v realnem smislu,da nisem mogla verjeti!!! Predvsem je bil pravi debeluhar z ogromno sivo brado,star takrat 55 let in dokaj za moškega nizke rasti hehe,tako da ne verjamem in niti nimam želje nikogar spoznati od tukaj ::)))“
To sem nekaj na brzino poiskal ven.
[/quote]
To ni vulgarnost… lol
Pust ga, to itak rečemu vsakmu, ki mu kdaj zabrusi kako krepko. Najlažje je rečt nekomu, da je jezen, nezadovoljen sam s sabo, ter itak tipična njegova – zrcalo samega sebe…najslabši argumenti vseh časov.[/quote]
Saj, če malo bolj pozorno prebereš, ni bilo nikomur rečeno, da je nezadovoljen ali jezen. Bilo je le razmišljanje, glede na njen odziv, bolj ugibanje. Jaz vem, da sem se grdo izražal, nisem bil tako pozoren na druge, ko sem nosil v sebi zamero, zato lahko o tem govorim. Nikjer pa ne trdim, da to velja za druge. Pa vendar si nismo tako zelo različni. :))
Ali si kdaj zaželim, da bi bila spet otrok? Da bi lahko uživala v neizčrpnih zalogah ljubezni, ki so jo zame imeli stari starši? Seveda. Z veseljem. Pa čeprav samo za trenutek.
A če bi imela samo en takšen poskus, bi se temu trenutku odrekla in se vrnila na eno nedeljo. Ne katerokoli, ampak na eno določeno nedeljo v mojem življenju in bi naredila vse drugače.
Ni mi jasno zakaj si si ves čas tako krčevito prizadeval, da bi o tebi mislili kot o strahotni posledici černobilske nesreče. Jaz ti nisem nasedla. Zato sem ti pred dnevi napisala, da moraš biti krasen človek, le da je težko ujeti moment med tvojo destruktivnostjo in halucinacijami. No, to je ta trenutek. Upam, da jih bo še veliko. 🙂
Robi pa tebi res ni jasno,ali se delaš da ne razumeš.Pa madonca,če je kje špetir ga naredi žensko hujskanje,hinavščina..prvič slišiš za mobing? Pa kdo misliš da ga izvaja?
Kura od kure,ki se ji reče “da spet ne ponovim tisto kur..,ki te zelo moti”..:) Kjer koli v soseščini je skregan sosed z sosedom,ga naredi primitivno ženšče..samo šimfajo,pri frizerju ali zdravniku slišiš samo babje šimfanje.Ti je jasno zdaj?
Mi v službi kje katera “potoži” da si ne upa,ker..se za službo boji,je sirota tiho,ker jo sodelavka kar naprej nekaj..zdaj to in zdaj ono..Pismo,ženske delajo zdrahe in hvala bogu res mi je super moška družba kjer tega ni.Razumeš zakaj bab ne maram.?
Pa ti povem še nekaj? 22 nas je v službi en en samcat moški..vem kako ženske trpijo.Ker imam možnost nekega odločanja in poslušanja teh ubogih žensk,ki so pridne in delavne,sem res slabe volje.
Niso vse takšne.Je pa ženska družba slaba družba.
Zdaj pa pljuvaj(te) po mili volji.
Forum je zaprt za komentiranje.