Seksualna preteklost partnerjev
==========================================
Partnerko sem spoznal pred 8 leti.. po štiriletni predhodni zvezi in krajši avanturi vmes.. Po enem letu sva se poročila in sedaj sva poročena 7 let.. Na začetku sva se s partnerko nekoliko pogovarjala o preteklosti vendar to ni nobenega motilo.. motilo v smislu itak sva oba “odrasla” in pač oba imava svojo preteklost.. Vmes sta se nama rodila dva sinova.. pred kratkim sva s partnerko ponovno debatirala o bivših zvezah nakar sem se spotaknil ob osebo, ki jo poznam.. Za to osebo sem vedel mislim da že od prvega leta najine zveze vendar enostavno nisem razmišljal o tem.. sedaj pa se mi je pojavila težava ker mi je partnerka zaupala “večje” podrobnosti o tej zvezi.. Nekako razumem in lažje sprejemam, če je nekdo bil zaljbuljen v nekoga in je z njim želel nekaj imeti in je zaradi tega tudi seksal..Vendar ko mi je partnerka omenila, da je šlo samo za seks brez nekih čustev in čeprav se je to zgodilo 13 let nazaj in je ta “romanca” trajala teden, dva ali mesec (ne vem točno ker je ob vskem pogovoru čas bil krajši) se pač počutim “prizadetega” pa ne vem zakaj saj sem ravno tako jaz v vseh teh obdobjih imel partnerice (vendar ne brez čustev :)) kar pomeni, da nisem seksal z nekom če do nje nisem nekaj čutil… Sam sem mnenja, da bi bilo bolje takšne avanture “zamolčati”.. partnerica pa mi je rekla, da mi je to povedala zaradi “iskrenosti”, da nebi izvedel od koga drugega… pač ok.. Še vedno sem mnenja, da bi bilo bolje zamolčati avanture, ki niso imele nekih čustev in dobro vem, da druga polovica tega nebi izdala zaradi bojazni do sedanje partnerice..
Zanima me zakaj se mi je po 7 letih tale “rana” odprla in konstantno razmišljam o tem.. čeprav je partnerica takrat bila stara 19-20 let.. Kar mi je najhuje je to, da o tem razmišljam tudi ko sem s partnerko in nisem sproščen.. Nočem pa je s tem obremenjevati saj mi je že sama povedala, da je bilo pač tako in da takrat je to naredila zaradi naivnosti, lepih besed in mladosti.. Po pogovoru s partnerjem se pomirim, vendar takoj čez nekaj ur se mi razmišljanje o tem povrne..
Kar je najbolj smešno je to, da za ostale partnerje vem (ne vse) :)) vendar me ne motijo… Tudi ona bi želela,da ji jaz povem svoje bivše zveze in avanture vendar sem mnenja, da je bolje biti tiho..
Kakšen krat domišlija naredi čisto drugačno sliko kot je bila v resnici.. Ljudje smo si pač različni.. Zanima pa me na kakšen način naj to “pozabim” oziroma “se sprijaznim” da je tako kot je.. Oba poznam in tudi vem kakšen je bil njen “ljubimec” (7 let starejši, ločen z otrokom.. to pa ji je povedal ko je dobil svoj paket) čerpav je od tega 13 let in dandanes ima vsak svojo družino vmes pa je vsak izmed nas imel še druge / daljše / krajše zgodbe..
Torej zanima me način, da pozabim ali ne razmišljam o tem.. Strah me je, da bi zaradi takšne banalnosti zafural kar sem ustvaril..
neverjetno kakšne komplikacije si delate.
medtem, ko jaz s kakšno seksam si vse relevantne podatke izmenjata najina odvetnika (običajno sedita v kotu sobe, na prvih sedežih avomobila, v lovski opazovalnici na robu travnika ..)
Mene potem moj obvesti samo o bistvenih podatki: če je trenutna nasajenka v čem “presežek” in napram kateri prejšnji ☺
A ni vseeno kdo je bil in zakaj je pisal? Kaj je treba tega “razkrivanja” ne vem česa?
Saj če želiš kaj napisat, mogoče svetovat lahko, če ne pač ni treba, čemu neka potreba po razkrivanju piscev za katere sploh nimaš nekih relevantnih dokazov, da so to res identični ljudje?
Kdo je potemtakem večji težak, ki travmira?
Včasih pa tudi resnica ni takšna, kot si mi domišljamo, da je. 😉 Če ti je rekla, da ni bilo čustev, še ne pomeni, da jih ni bilo. Ne vem, o kakšnih čustvih je tu govora. Jaz bi se v tem primeru vprašal, kje je pa imela čustva do mene, ko je bila z njim. Verjetno jih res ni bilo, kot pravi. Vendar ne do njega, ampak do mene. Če se vrnem nazaj do njenih čustev do njega. Če jih res ni bilo, potem je bila zgolj razumska odločitev, kar pomeni, da se je zavedela posledic, zavedala se je, da te bo s tem prizadela, izrabila tvoje zaupanje. V čem je potem sploh smisel take zveze med vama, zakaj je ne odpreta še za druge partnerje? koga slepita, če nista sposobna bit samo drug z drugim? Zdi se, kot da vama je važno le to, kako vajina zveza zgleda navzven, ostalim opazovalcem, noter pa se dogaja svega i svašta.
Če pa to ni res, da čustev do njega ni bilo, potem pa se spet lahko vprašam, zakaj imata zaprto zvezo, če ne zmoreta (zmore) gojit tisti močnih čustev le za enega. Kaj išče(ta) v drugih, kar že nimata drug pri drugem. Rekel bi, da je vajin odnos zelo reven.
Včasih pa tudi resnica ni takšna, kot si mi domišljamo, da je. 😉 Če ti je rekla, da ni bilo čustev, še ne pomeni, da jih ni bilo. Ne vem, o kakšnih čustvih je tu govora. Jaz bi se v tem primeru vprašal, kje je pa imela čustva do mene, ko je bila z njim. Verjetno jih res ni bilo, kot pravi. Vendar ne do njega, ampak do mene. Če se vrnem nazaj do njenih čustev do njega. Če jih res ni bilo, potem je bila zgolj razumska odločitev, kar pomeni, da se je zavedela posledic, zavedala se je, da te bo s tem prizadela, izrabila tvoje zaupanje. V čem je potem sploh smisel take zveze med vama, zakaj je ne odpreta še za druge partnerje? koga slepita, če nista sposobna bit samo drug z drugim? Zdi se, kot da vama je važno le to, kako vajina zveza zgleda navzven, ostalim opazovalcem, noter pa se dogaja svega i svašta.
Če pa to ni res, da čustev do njega ni bilo, potem pa se spet lahko vprašam, zakaj imata zaprto zvezo, če ne zmoreta (zmore) gojit tisti močnih čustev le za enega. Kaj išče(ta) v drugih, kar že nimata drug pri drugem. Rekel bi, da je vajin odnos zelo reven.[/quote]Poglej marko, spet en tvoj nepogrešljiv prispevek, kako se blišči v vsem sijaju. Prvič, RomanaT samo dodatno begaš s to relativizacijo da mogoče pa so bila čustva in podobne bedarije, ko je očitno da se on to nenehno sprašuje. Drugič pa sploh nisi prebral, čemur odgovarjaš in štrikaš vse okrog napačnega, namreč piše se o bivših partnerjih, takrat se Roman in njegova žena še nista niti poznala.
Dobro saj razumem, ura je bila 21 minut do 15h, ko ti ugasneš računalnik, s krpico pobrišeš pisalno mizo, pogledaš, če se ti morda v vsem času, kar si čučal na istem mestu, niso odvezale vezalke na čevljih, vstaneš izza mize, pisarniški stol spet postaviš v isto lego, in greš domov pisat preostale članke na monu.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]==========================================
Partnerko sem spoznal pred 8 leti.. po štiriletni predhodni zvezi in krajši avanturi vmes.. Po enem letu sva se poročila in sedaj sva poročena 7 let.. Na začetku sva se s partnerko nekoliko pogovarjala o preteklosti vendar to ni nobenega motilo.. motilo v smislu itak sva oba “odrasla” in pač oba imava svojo preteklost.. Vmes sta se nama rodila dva sinova.. pred kratkim sva s partnerko ponovno debatirala o bivših zvezah nakar sem se spotaknil ob osebo, ki jo poznam.. Za to osebo sem vedel mislim da že od prvega leta najine zveze vendar enostavno nisem razmišljal o tem.. sedaj pa se mi je pojavila težava ker mi je partnerka zaupala “večje” podrobnosti o tej zvezi.. Nekako razumem in lažje sprejemam, če je nekdo bil zaljbuljen v nekoga in je z njim želel nekaj imeti in je zaradi tega tudi seksal..Vendar ko mi je partnerka omenila, da je šlo samo za seks brez nekih čustev in čeprav se je to zgodilo 13 let nazaj in je ta “romanca” trajala teden, dva ali mesec (ne vem točno ker je ob vskem pogovoru čas bil krajši) se pač počutim “prizadetega” pa ne vem zakaj saj sem ravno tako jaz v vseh teh obdobjih imel partnerice (vendar ne brez čustev :)) kar pomeni, da nisem seksal z nekom če do nje nisem nekaj čutil… Sam sem mnenja, da bi bilo bolje takšne avanture “zamolčati”.. partnerica pa mi je rekla, da mi je to povedala zaradi “iskrenosti”, da nebi izvedel od koga drugega… pač ok.. Še vedno sem mnenja, da bi bilo bolje zamolčati avanture, ki niso imele nekih čustev in dobro vem, da druga polovica tega nebi izdala zaradi bojazni do sedanje partnerice..
Zanima me zakaj se mi je po 7 letih tale “rana” odprla in konstantno razmišljam o tem.. čeprav je partnerica takrat bila stara 19-20 let.. Kar mi je najhuje je to, da o tem razmišljam tudi ko sem s partnerko in nisem sproščen.. Nočem pa je s tem obremenjevati saj mi je že sama povedala, da je bilo pač tako in da takrat je to naredila zaradi naivnosti, lepih besed in mladosti.. Po pogovoru s partnerjem se pomirim, vendar takoj čez nekaj ur se mi razmišljanje o tem povrne..
Kar je najbolj smešno je to, da za ostale partnerje vem (ne vse) :)) vendar me ne motijo… Tudi ona bi želela,da ji jaz povem svoje bivše zveze in avanture vendar sem mnenja, da je bolje biti tiho..
Kakšen krat domišlija naredi čisto drugačno sliko kot je bila v resnici.. Ljudje smo si pač različni.. Zanima pa me na kakšen način naj to “pozabim” oziroma “se sprijaznim” da je tako kot je.. Oba poznam in tudi vem kakšen je bil njen “ljubimec” (7 let starejši, ločen z otrokom.. to pa ji je povedal ko je dobil svoj paket) čerpav je od tega 13 let in dandanes ima vsak svojo družino vmes pa je vsak izmed nas imel še druge / daljše / krajše zgodbe..
Torej zanima me način, da pozabim ali ne razmišljam o tem.. Strah me je, da bi zaradi takšne banalnosti zafural kar sem ustvaril..[/quote]
Ubadat se z eno rečjo, ki se je zgodila pred 13. leti in danes nima nobenega pomena več, ne pomeni drugega, kot to, da nimaš drugega problema, s katerim bi se ubadal danes. Nekje sem prebrala, da je nezaposlen um hudičeva delavnica.
Strinjam se edinole z zadnjim stavkom. Tvoj strah je popolnoma upravičen.
Res je, malo sem časovno pobrkal Romanovo zgodbo. Hvala Katenjka. :))
Lep dokaz, kako brcamo v temo, ko nekoga napačno razumemo in ga obsojamo, analiziramo, mu svetujemo, ga ocenjujemo itn. 😉
Da vidim, če se da kaj popravit pri Romanu. Roman, če to osebo poznaš, ti mi težko svetujemo, kako bi ti lahko preprečil, da ne bi zafural tega, kar si zgradil. Očitno si začutil nek strah in negotovost ob tem človeku. Mogoče si ga nekako primerjal s sabo in v njem vidiš konkurenco, s katerim se težko primerjaš in se bojiš, da bo to tvoja partnerka “spet” opazila. Je pač tako, da nikoli ne moreš biz zagotovo prepričan, da bo neka ženska ob tebi ostala za vedno. Z raznimi dvomi in (njej) nerazumljivi potezami pa jo res lahko odženeš. Tvoja partnerka je zdaj s teboj iz nekega razloga. Bi rad zvedel zakaj je s teboj? vprašaj jo. Ji ne verjameš? Zakaj si potem z njo?
Sej nobena ženska, ki je vsaj malo pri pameti nebo povedala točno številko, če jo je do tega dneva recimo podrlo že 10 različnih moških. S takšnim podatkom bo vedela, da si bo težko našla “normalnega” moškega, s katerim bi si lahko ustvarila skupno življenje, hkrati se bo pa tud na smrt bala, da nebodo informacije šle naprej in da jo družba označi za lahko. Ampak kakor vemo, vse se enkrat lahko razve. Ženske ponavadi težko zamolčijo takšne stvari, vsaj jaz imam takšne izkušnje z njimi. Če ne pove tebi enkrat “ponesreči” je pa ziher kakšni prijateljici že, pa potem prek nje izveš, seveda tudi “ponesreči”…
Tu gor se je že velikokrat ugotavljalo, da je veliko nekompatibilnosti med pari v reali prav na področju seksa. Moški, ki pričakuje, da se bo ženska, ki ji spolnost ne pomeni veliko, z njim spremenila v boginjo seksa, je naiven in obratno. Torej mrtve ribe skupaj in tisti, ki jim to veliko pomeni, skupaj. Glede menjavanja partnerjev pa: normalni ljudje se tega itak lotevajo normalno in ne vse povprek.
Točno tako, dejstvo je, da žensko z “bogato” preteklostjo nedvomno ovira pri spoznavanju “normalnih” tipov, pa naj Spider, Margot in Pandora1, pa mogoče še kdo, ki so tako vroči zagovorniki takih žensk, rečejo kaj hočejo.[/quote]
Če vaju lahko popravim, Margot in Pandora1 nista imeli ovir pri spoznavanju normalnih tipov. Je pa zgleda najino razmišljanje bistveno vplivalo na to, da sva na svoji poti zgrešili tipe a-la vidva, čemur ne morem reči drugače kot – SREČA.
Fanta, mislim da je čas, da se podata v eno raziskovalno ekspedicijo nove dobe.
Tradicionalisti ste zamudili. Tipi s tako ekstremno odklonilnimi stališči do spolne zgodovine žensk bi si morali v rani mladosti najti kakšno skromno deklico, po možnosti verno in ostati z njo. To bi bil edini način, da je vašim zahtevam zadovoljeno.
Ampak zdaj se bližate 30, mogoče celo že več, ženske vaših let so poročene, tistih, ki so samske, nočete, ker imajo kilometrino, ali pa one nočejo vas. Za sveže mlade skromne deklice ste prestari, radoživih mladih pa nočete, ker imajo “kilometrino”.
Točno tako, dejstvo je, da žensko z “bogato” preteklostjo nedvomno ovira pri spoznavanju “normalnih” tipov, pa naj Spider, Margot in Pandora1, pa mogoče še kdo, ki so tako vroči zagovorniki takih žensk, rečejo kaj hočejo.[/quote]
Če vaju lahko popravim, Margot in Pandora1 nista imeli ovir pri spoznavanju normalnih tipov. Je pa zgleda najino razmišljanje bistveno vplivalo na to, da sva na svoji poti zgrešili tipe a-la vidva, čemur ne morem reči drugače kot – SREČA.
Fanta, mislim da je čas, da se podata v eno raziskovalno ekspedicijo nove dobe.[/quote]
Doba pri tem ne igra prav nobene vloge, – potrebna je le obojestranska uskladitev želja pri obeh spolih.
Če tega ni, je zveza pač neobstojna zaradi prevelikih razhajanj v željah, pričakovanjih in nazorih.
Dragunov, nočem ti nič slabega, samo…veš kdaj boš ti spoznal eno fajn punco?
Ko ne boš trmasto vztrajal na svoji gori, ampak boš razmišljal, da si za pravo pripravljen iti na konec sveta.
In ko ne boš prešteval njenih moških od prej, samo srečen boš, da je obtičala ravno ob tebi.
Zdaj pa…kakor hočeš!
“veš kdaj boš ti spoznal eno fajn punco?
Ko ne boš trmasto vztrajal na svoji gori, ampak boš razmišljal, da si za pravo pripravljen iti na konec sveta.
In ko ne boš prešteval njenih moških od prej, samo srečen boš, da je obtičala ravno ob tebi.”
Za katero punco se pa sploh splača iti na konec sveta ? Jst mislm, da ti mal preveč mehiških telenovel gledaš. Po branju takšnih odgovorov zdaj že dvomim, da si sploh kdaj imela tipa.
Forum je zaprt za komentiranje.