Samo za samske aktivne M 35+
No ja, pa poglej še malo za tistimi, ki jim je robinzonsko počitnikovanje, kampiranje in čoln v užitek ;).
Smo tudi take, ki uživamo v raziskovanju narave in se ne obremenjujemo z našim izgledom- beri ne tečemo popravljat pudra, ker pudra ne uporabljamo. Ne moti nas, če laski štrijo po svoje. In se ne bojimo, če se naravni kratek noht malo zalomi. Ja, kje pa take spoznavaš, ki jim ni do bolj razburljivih počitnic? To je ja užitek.
Kar se pa tiče tega- ločene so z razlogom- menda res, kajne? Ti tudi verjetno ;).[/quote]
Ma ja, tudi jaz sem ločen z razlogom. Svoj razlog sem kar podrobno opisal in se ne bom ponavljal.
No, sem se razgledoval za takimi pa jih ni veliko in še te so večinoma zasedene. Tako, čez palec bi rekel, da je takih žensk le kakih 20%…
Sicer pa sam raje vidim naravno žensko, kot puder-fasado.
haha, ker trapast autogol.. a ločenci pa niste z razlogom ločeni in prebiranje med vami pa ni naporno in časovno potratno? Vsi ste ločeni, ker si ali niste bli sposobni dobit dobre partnerke ali ker pač niste sposobni resnega razmerja. dajte no dečki, malo pred lastnim pragom pometite, preden po drugih udrihate :-)))[/quote]
Ziher, ja… Vsevedni imajo lahko življenje, a ne? Vsak ima svojo zgodbo, svoje razloge. Moji razlogi za ločitev bi bili marsikomu čudni, smešni. Tudi to je možno.
Se pa opravičujem vsem ločenkam, ki niso nalimane na žajfnice in obiske frizerjev in kozmetičnih salonov.
Prag imam pa pometen 😉
Hja, seveda, če pa je zate aktivno samo tisto, kar ti odobriš in s čimer se ti ubadaš, vse ostalo ti pa ni nič vredno. S takim odnosom, kot že sam ugotavljaš na svoji koži, ne prideš daleč. Zdaj moraš samo še ugotoviti, da bi ga bilo mogoče dobro malce prilagoditi.
Jaz sem vsak dan aktivna, pa komaj znam plavati in smučati. Torej po tvojem sodim v razdelek neaktivnih … tudi če grem kampirat s kolesom.[/quote]
Nope, ne drži, nisi neaktivna. Vprašanje pa je ali tvoje aktivnosti ustrezajo tudi meni.
Do sedaj sem se lotil marsičesa in od tega mi je najbolj pri srcu to kar sem napisal. Nekomu drugemu pa leži kaka druga kombinacija. Vprašanje pa je: Kje se najdemo? Kako se lahko prilagodimo?
Vkolikor so prilagoditve z moje strani možne, ni razloga, da se ne bi prilagodil, ampak od nasprotne strani bi tudi pričakoval določen nivo prilagajanja.
Če pa je prilagajanje prezahtevno pa pač ne rinemo naprej z isto osebo, a ne? Vsi imamo svoje želje in svoja pričakovanja…[/quote]
Ne gre za prilagajanje in ustrezanje, gre zgolj in samo za medsebojno spoštovanje dveh odraslih, zrelih oseb. Prilagodit se moraš v vsakem primeru, tudi če imata do pičice enake hobije in želje, sploh če imaš otroke, ki te še potrebujejo. Temelji zveze so čisto drugje, ne v hobijih. Navsezadnje pri 40 ali 50 človek še ni prestar, da se loti česa novega, kaj boš pa v tem primeru? Partnerki očital, da je držala figo v žepu, ker noče več na čoln, ampak bi na morju raje plezala, npr? Ali med robinzonskimi počitnicami raje slikala kot se potapljala? Da o tem, kaj boš naredil, če recimo zboli ali se poškoduje, niti ne govorimo. Ne pomaga ti takrat to, da se potaplja s tabo in spi v šotoru tako kot ti.
Zato ti pravim, da iščeš na napačen način. In jaz bi rekla, da je samo 20 procentov žensk takih, ki se posvečajo limonadam in manikuri. Mogoče še toliko ne. Sploh ne vem, če kakšno osebno poznam. Ja, da so ultra zrihtane, to že, ampak da bi bil to smisel njihovega življenja, pa ne.
haha, ker trapast autogol.. a ločenci pa niste z razlogom ločeni in prebiranje med vami pa ni naporno in časovno potratno? Vsi ste ločeni, ker si ali niste bli sposobni dobit dobre partnerke ali ker pač niste sposobni resnega razmerja. dajte no dečki, malo pred lastnim pragom pometite, preden po drugih udrihate :-)))[/quote]
Ziher, ja… Vsevedni imajo lahko življenje, a ne? Vsak ima svojo zgodbo, svoje razloge. Moji razlogi za ločitev bi bili marsikomu čudni, smešni. Tudi to je možno.
Se pa opravičujem vsem ločenkam, ki niso nalimane na žajfnice in obiske frizerjev in kozmetičnih salonov.
Prag imam pa pometen ;)[/quote]
a si res tako trapast, da ne razumeš ali se samo delaš?
Nope, ne drži, nisi neaktivna. Vprašanje pa je ali tvoje aktivnosti ustrezajo tudi meni.
Do sedaj sem se lotil marsičesa in od tega mi je najbolj pri srcu to kar sem napisal. Nekomu drugemu pa leži kaka druga kombinacija. Vprašanje pa je: Kje se najdemo? Kako se lahko prilagodimo?
Vkolikor so prilagoditve z moje strani možne, ni razloga, da se ne bi prilagodil, ampak od nasprotne strani bi tudi pričakoval določen nivo prilagajanja.
Če pa je prilagajanje prezahtevno pa pač ne rinemo naprej z isto osebo, a ne? Vsi imamo svoje želje in svoja pričakovanja…[/quote]
Ne gre za prilagajanje in ustrezanje, gre zgolj in samo za medsebojno spoštovanje dveh odraslih, zrelih oseb. Prilagodit se moraš v vsakem primeru, tudi če imata do pičice enake hobije in želje, sploh če imaš otroke, ki te še potrebujejo. Temelji zveze so čisto drugje, ne v hobijih. Navsezadnje pri 40 ali 50 človek še ni prestar, da se loti česa novega, kaj boš pa v tem primeru? Partnerki očital, da je držala figo v žepu, ker noče več na čoln, ampak bi na morju raje plezala, npr? Ali med robinzonskimi počitnicami raje slikala kot se potapljala? Da o tem, kaj boš naredil, če recimo zboli ali se poškoduje, niti ne govorimo. Ne pomaga ti takrat to, da se potaplja s tabo in spi v šotoru tako kot ti.
Zato ti pravim, da iščeš na napačen način. In jaz bi rekla, da je samo 20 procentov žensk takih, ki se posvečajo limonadam in manikuri. Mogoče še toliko ne. Sploh ne vem, če kakšno osebno poznam. Ja, da so ultra zrihtane, to že, ampak da bi bil to smisel njihovega življenja, pa ne.[/quote]
Drži, temelj odnosa je drugje. Temelj odnosa je predvsem zaupanje, zanesljivost, spoštovanje, ljubeze. To pričakujem od partnerke in ona lahko tudi od mene upravičeno pričakuje enako.
Prilagajamo se vsi, kolikor pač zmoremo in želimo, ampak nekje so meje, vsi jih imamo.
Skrb za partnerja v stiski je zame samoumevna.
Zdaj pa na vse skupaj poglej še z drugega zornega kota:
7:30 odidem na delo. Med 17:00 in 17:30 pridem domov in to štejem za prosti čas. V prostem času pa počnem marsikaj in to želim početi predvsem s partnerko in otroki… Če grem jaz v torek in četrtek počet nekaj, kar partnerki ne ustreza in grem zato sam, partnerka pa npr. v ponedeljek in sredo počet nekaj, kar meni ne ustreza, paru ostane samo še petek in vikend pa še to ne vedno…
Na robinzonskih počitnicah npr. lahko parterka pleza in jaz grem z njo, naslednjič greva skupaj ribe lovit, igrat badminton, malo na pohod….
Nič ni absolutno in nikakor nisem mislil v tej smeri. Da se prilagoditi, narediti še kaj skupaj, če so pa še hobiji taki, da ustrezajo obema, je pa to čista zmaga.
Če pa noče na čoln in ji je to mučno je pa bolje, da ni z mano, ampak z nekom, ki je ne bo vlačil na čoln. Enako velja tudi zame v kakem drugem primeru.
Definitivno pa nočem partnerke s katero bova živela eden mimo drugega.
Ziher, ja… Vsevedni imajo lahko življenje, a ne? Vsak ima svojo zgodbo, svoje razloge. Moji razlogi za ločitev bi bili marsikomu čudni, smešni. Tudi to je možno.
Se pa opravičujem vsem ločenkam, ki niso nalimane na žajfnice in obiske frizerjev in kozmetičnih salonov.
Prag imam pa pometen ;)[/quote]
a si res tako trapast, da ne razumeš ali se samo delaš?[/quote]
Ne, precej bolj trapast kot si misliš…. no, mogoče pa ne. 😀
Poskusi prebrat še enkrat in zraven dodaj še dobro dozo sarkazma…
Še kako je res, da hobiji so kar konkreten del odnosa.
Tako kot je napisal SvežeLočen, če imata vsak svoje hobije, recimo en v po in to, drugi sr in če, če gre ona čez vikend v gore, on na motor. Jima ostane samo še petek zvečer, da lahko gledata TV ali pa mogoče vsak svojo knjigo bereta.
In kaj imaš od takega odnosa?
Kako gresta na dopust? Ona v gore, on na morje?
No tam, kjer ni skupnih hobijev, res živita drug mimo drugega.
Večji del dneva gre za službo, spanje. Ostane samo nekaj ur. In če teh ur nimamo nobenih skupnih hobijev, zakaj sploh imet partnerja?
Logično, da ni treba, da je vse skupno, ampak, če ni pa nič, je pa vse skupaj brezveze.
Nope, ne drži, nisi neaktivna. Vprašanje pa je ali tvoje aktivnosti ustrezajo tudi meni.
Do sedaj sem se lotil marsičesa in od tega mi je najbolj pri srcu to kar sem napisal. Nekomu drugemu pa leži kaka druga kombinacija. Vprašanje pa je: Kje se najdemo? Kako se lahko prilagodimo?
Vkolikor so prilagoditve z moje strani možne, ni razloga, da se ne bi prilagodil, ampak od nasprotne strani bi tudi pričakoval določen nivo prilagajanja.
Če pa je prilagajanje prezahtevno pa pač ne rinemo naprej z isto osebo, a ne? Vsi imamo svoje želje in svoja pričakovanja…[/quote]
Ne gre za prilagajanje in ustrezanje, gre zgolj in samo za medsebojno spoštovanje dveh odraslih, zrelih oseb. Prilagodit se moraš v vsakem primeru, tudi če imata do pičice enake hobije in želje, sploh če imaš otroke, ki te še potrebujejo. Temelji zveze so čisto drugje, ne v hobijih. Navsezadnje pri 40 ali 50 človek še ni prestar, da se loti česa novega, kaj boš pa v tem primeru? Partnerki očital, da je držala figo v žepu, ker noče več na čoln, ampak bi na morju raje plezala, npr? Ali med robinzonskimi počitnicami raje slikala kot se potapljala? Da o tem, kaj boš naredil, če recimo zboli ali se poškoduje, niti ne govorimo. Ne pomaga ti takrat to, da se potaplja s tabo in spi v šotoru tako kot ti.
Zato ti pravim, da iščeš na napačen način. In jaz bi rekla, da je samo 20 procentov žensk takih, ki se posvečajo limonadam in manikuri. Mogoče še toliko ne. Sploh ne vem, če kakšno osebno poznam. Ja, da so ultra zrihtane, to že, ampak da bi bil to smisel njihovega življenja, pa ne.[/quote]
Tu se pa strinjam z @mene pa čudi.
Če obožuješ svoj hobi, ga počni zase. Smučanje je itak tak osamljen šport- ga počneš v ednini. Če pa ona ta čas raje borda ali se spusti s sankami in tuli od užitka ali pa dela snežake z otrokom…
Tudi potapljanje je za nekatere mogoč iz zdravstvenih razlogov onemogočeno- pa takrat ona plava, ali pa slika in bere na tisti divji plažici.
Jaz sem recimo strastna plesalka, pa zagotovo ne izbiram moškega po tem, da mora plesat. To je moj užitek, on pa ima lahko recimo ajde smučanje. Pa plešem vsak dan. Tisti, ki smuča ima pa to priliko dejansko kolikokrat uresničiti na leto?
Dejstvo je, da hobiji niso trdna podlaga za ustvarjanje zveze. Družita se lahko konec koncev tudi le na sprehodu, uživata v lepem razgledu, ptičkih.. in padeta v dobro debata.. ali pa le uživata v zajemni tišini. Veliko načinov je, kako kakovostno preživeti čas z ljubljeno osebo, čeprav ne delita strasti do istega hobija ;).
Smučanje ni osamljen šport, sicer ne bi hodil smučat, prej z družino, zdaj pa kombinirano otroka in/ali prijatelji.
Ne pričakujem nič drugega… Ne vem kje ste pobrali, da mora bit z mano še na skalah ali pa v vodi?!?! Čoln pa je tukaj le prevozno sredstvo, da se razume.
Plešeš vsak dan? Uf… potem verjetno treniraš in če treniraš je to potem nekaj čisto drugega… Jaz ne treniram ničesar, se pa ukvarjam z več dejavnostmi, ki so mi všeč. Ukvarjam se pa takrat, ko je za to prilika in jo lahko izkoristim.
Kar nekajkrat… Izkoristiš lahko vikende, šolske počitnice, morda še kak podaljšan vikend. Vsekakor pa 100 dni ni izvedljivih, že za kakih 20 ploskam od veselja.
Drži. Ampak, če ima par še kak hobi skupen, potem je to čista zmaga. Najtežje pa je, ko živita eden mimo drugega pa so lahko še tako lepe in globoke debate in prijetni sprehodi, ker so ti na koncu pač redki, preredki. Sicer pa sem že napisal: Nič ni absolutno, prilagajamo se vedno, ker drugače pač ne gre, ampak vedno so meje…
Osamljen šport sem mislila v smislu- takrat ko se spustiš, si sam. Se ne moreš zraven pogovarjat ;). ko prideš dol, kjer ona dela snežake, jo cmokneš in greš novo turo. Tvečer pri večerji vsi prijetno utrujeni in nasmejani in se malo pocrklate..
Ne treniram, vadim doma. V mlajših letih sem trenirala. Sedaj imam ples za rekreacijo in polnenje baterij. Neke vrste divjo meditacijo. In vzdrževanje čvrstih mišic. Bi se rada zavrtela s strastnim plesalcem, priznam( to je noro lepo), a ples mi ni pogoj, da bi pa kar izločila dobrega moškega in ga niti hotela spoznati.
Ne govorim o življenju enega mimo drugega. Taka dva tudi skupni hobi ne bi kaj bistveno povezal. To je le zunanji dejavnik. Bistvo je, kako se onadva počutita drug ob drugem, ko vsi ti zunanji dejavniki odpadejo. je zaupanje? Je skrb za to osebo? Je še vedno želja po njej? želiš k njej zaradi nje, ali samo zaradi tega hobija?
Ne trdim, da skupni hobi ni lep. Pravim le, da je škoda človeka skenslat samo zato, ker ne smuča.
Torej- kolikokrat pa sploh greš z novo osebo na zmenek?
Ali jo hitro odpikaš, ko izveš, da ne smuča? Jo sploh še kaj sprašuješ o njej? Te sploh še zanima? Ali si že v hitri prestavi…
Pa dajmo takole.
Jaz plešem, moj ne pleše. Torej grem plesat z nekim drugim moškim.
Jaz smučam, on ne smuča. Torej grem smučat s sosedom, ker njegova žena tudi ne smuča. Najbolje za par dni skupaj.[/quote]
No, če tebi tako odgovarja ;).. tudi prav.
Še nisi slišala za plesanja brez partnerja, brez moškega? Samo plešeš na dobro musko sama.. Kje pa piše, da mora biti moški prisoten? Nisem govorila o klasičnih plesih v paru ;).
Smučanje: večino časa porabiš za vožnjo s sedežnico, vlečnico. Le majhen del časa rabiš za spust, kjer si pa res sam. Tako, da ja, po spustu cmokneš snežakarco, potem pa hajd večino časa preživiš s privlačno smučarko.
Ples pa seveda, če ne s partnerjem pa s kom drugim privlačnim pa je. vse se da rešit.
Prosim, daj kontakt od tvojega partnerja, ker 100 dni smuke je pa res veliko. A dela tudi kaj vmes?[/quote]
No, letos jih ne bo napraskal, drugače je pa hodil pač po službi, izkoristil kako uro in šel že prej z dela, pa hitro na smučišče. Je blizu. V skrajnem primeru nočna smuka. Potem vsako sezono teden ali dva nekam na smučarski dopust, tudi poleti na kak ledenik, pa se nabere.
Pa dajmo takole.
Jaz plešem, moj ne pleše. Torej grem plesat z nekim drugim moškim.
Jaz smučam, on ne smuča. Torej grem smučat s sosedom, ker njegova žena tudi ne smuča. Najbolje za par dni skupaj.[/quote]
Moj partner smuča sam ali s hčerko, zelo redko s kakim kolegom. Jaz tečem večinoma sama, on tudi. Občasno greva skupaj.
Takoj, ko se moraš z nekom neki dogovarjat in iskat skupne termine, se stvari komplicirajo in na koncu ni nič iz vsega skupaj. Jaz najraje obujem copate in grem. Kje se mi ljubi še iskat družbo in se prilagajat še vsem mogočih kolegom, kolegicam, sosedom in sosedam. Ti pa kar, če ti je do tega in se nisi sposobna sama odpeljat na smučišče.
Hobiji se mi še vedno ne zdijo tako pomembno vezivo, da partnerja, če nimata skupnih, potem kar živita en mimo drugega. S tem se niti slučajno ne strinjam. Vse se da, dokler je prava ljubezen. Prej bi rekla, da so skupni hobiji samo eno šlepanje in zamegljevanje – pač si skupaj in nekaj počneš skupaj, ni pa rečeno, da se tudi čutiš.
Ampak vsak po svoje. Tudi pri meni so dejavniki, prek katerih ne morem, ampak različni hobiji to pač niso, če je oseba le dovolj samostojna. Če pa ni in se potem z vso težo nasloni name, pa tudi hvala lepa.
He, he, kake bučke luščite.
Nikomur se ne prilagajam, grem, ko imam jaz čas. In če je moja družba simpatičen sosed je pač moja družba.
Za ples pa se seveda prilagajam, ker nočem sama plesat.
Zakaj sploh imate partnerje, če niste nič skupaj z njimi?
Mislim, da je ločeni fajn povedal, da mu ni do tega, da bi živel drug mimodrugega.
Ti ne, jaz pa. Mene pa solo plesi nič ne zanimajo. Obožujem pa plese v paru. Torej z moškim. Nisem pisala zate, amapk zase.[/quote]
Aja hehe.. sori, narobe raztomačla ;).[/quote]
Ni panike. Hotela sem samo reči, da tudi, če bi imela partnerja, ki ne pleše, se ne bi odrekla priliki za ples. Bi seveda najprej skušala partnerja prepričat v kak tečaj. Če pa ne bi bil zainteresiran pa bi vseeno izkoristila povabila kakega moškega. Žal pa moram reči, da je tak priložnosti vseeno premalo. Veliko moških ne pleše.
Torej- če skupaj ne tečeta ali smučata( ali karkoli), že živita en mimo drugega? Čudna logika. Pa saj konec koncev med tekom ne govoriš ;). Na sprehodu se pa lahko pogovarjaš.
In če odpadejo vsa ta zunanja veziva, in ostaneta zgolj in samo onadva- se sploh znata pogovarjati in uživati drug z drugim? Znata deliti življenje brez skupnega hobija? In to je bistveno. Nikjer ne piše, da morata pa vse skupaj počet- to še ne pomeni, da imata tudi res kvalitetno zvezo. A če zajagaš lovca- a zdaj boš pa kar s puško začela vadit, čeprav te orožje tudi malo ne zanima? Pa bodybilder- moraš z njim deliti njegovo strast, če si pa čisto povprečna športnica(tek, kolo itd.) Ali boxer? Ali nogometaš? Ali…?
Sicer je pa kar nekaj moških v tej temi napisalo- kaj je smisel športanja, če se morajo prilagajati šibkejšemu spolu? Potem zagotovo ne uživajo.. na koncu sta pa oba tečna. Včasih pač človek rabi določene stvari početi sam.
Forum je zaprt za komentiranje.