Psihoterapija ne pomaga
Aleksandra,
klient ima pravico soditi delo psihoterapevta, ko gre za njega samega. Ne more se sicer spuščati v to, akko bi se rešilo rpimer nekoga drugega (ker za to ni usposobljen, razen če ni klient tudi sam ni psihoterapevt), vsakemu klientu pa pripada, da si svobodno izbere terapevta in ga tudi zamenja, če mu ni všeč. Tudi, da mu na dostojanstven način pove, kaj se dogaja v terapevtskem procesu oz. da ima občutek, da ne pelje nikamor.
Situacija je vedno skupek nekih faktorjev. Samo zlorabe ne pripeljejo do nečesa. Pomagajo pa. Prispevajo k temu. In to je delo terapevta, da pokaže vzorce, ki so pripeljali do tega, da privede klienta do tega, da razume, zakaj se je nekaj zgodilo, mu s tem omogoči, da loči preteklost od sedanjost, da ne ponavlja več isti9h napak, vzorcev, in da zaživi drugače.
So pomagala, res je potem treba iti dalje sam, ampak to je nekako tako, kot da te nekdo porine pri sankanju. Brez odriva gre težko. Terapevt je ta odriv. Pelješ se pa sam.
Ja, verjamem.
Drug terapevt, če te pa ne mika več iti po tej poti, pa kake knjige za samopomoč, če imaš v svojem krogu koga, da mu lahko zaupaš… hobiji, to, da začneš verjeti, da si čisto OK, da ni s tabo nič narobe, ločitev, osamljenost, to so pač življenjske situacije, ne pomeni to, da bo vedno tako, ne pomeni niti, da je s tabo kaj narobe. Zdaj v tem trenutku je pač tako.
Možgani se izolirajo? Hm, morda lahko poskušamo kontrolirati kaj imamo v zavesti, toda naše podzavesti se nikakor ne da izključiti, v celoti zbrisati in ravno zato so na sveti potrebni psihologi, psihoterapevti, psihiatri, toda niti oni točno ne vedo, kaj “vse” točno je podzavest in kako jo preoblikovati, da bi končno lahko nekdo normalno in neobremenjeno zaživel, zato raje nimam z njimi posla 🙂
Za zgubljeno_dušo pa tole: terapevt, ki zavrača predloge pacienta o čem bi se želel le-ta pogovoriti bi moral pojasniti, zakaj ne – mora imeti za to odločitev strokoven argument; vkolikor argumenta ni oz ne dobiš želenega pojasnila še vedno lahko terapevta zamenjaš, ali poiščeš kakšno drugo vrsto okupacije za “samoizražanje”/”samozdravljenje” (risanje, pisanje pesmi/proz, kiparjenje, slikanje….tudi pisanje po raznoraznih forumih ima terapevtski učinek).
Možgani se izolirajo? Hm, morda lahko poskušamo kontrolirati kaj imamo v zavesti, toda naše podzavesti se nikakor ne da izključiti, v celoti zbrisati in ravno zato so na sveti potrebni psihologi, psihoterapevti, psihiatri, toda niti oni točno ne vedo, kaj “vse” točno je podzavest in kako jo preoblikovati, da bi končno lahko nekdo normalno in neobremenjeno zaživel, zato raje nimam z njimi posla 🙂
Za zgubljeno_dušo pa tole: terapevt, ki zavrača predloge pacienta o čem bi se želel le-ta pogovoriti bi moral pojasniti, zakaj ne – mora imeti za to odločitev strokoven argument; vkolikor argumenta ni oz ne dobiš želenega pojasnila še vedno lahko terapevta zamenjaš, ali poiščeš kakšno drugo vrsto okupacije za “samoizražanje”/”samozdravljenje” (risanje, pisanje pesmi/proz, kiparjenje, slikanje….tudi pisanje po raznoraznih forumih ima terapevtski učinek).[/quote]
si boš morala prebrat malo o zlorabah in o tem zakaj se take stvari odložijo… in zadeva ni brez smisla
Možgani se izolirajo? Hm, morda lahko poskušamo kontrolirati kaj imamo v zavesti, toda naše podzavesti se nikakor ne da izključiti, v celoti zbrisati in ravno zato so na sveti potrebni psihologi, psihoterapevti, psihiatri, toda niti oni točno ne vedo, kaj “vse” točno je podzavest in kako jo preoblikovati, da bi končno lahko nekdo normalno in neobremenjeno zaživel, zato raje nimam z njimi posla 🙂
Za zgubljeno_dušo pa tole: terapevt, ki zavrača predloge pacienta o čem bi se želel le-ta pogovoriti bi moral pojasniti, zakaj ne – mora imeti za to odločitev strokoven argument; vkolikor argumenta ni oz ne dobiš želenega pojasnila še vedno lahko terapevta zamenjaš, ali poiščeš kakšno drugo vrsto okupacije za “samoizražanje”/”samozdravljenje” (risanje, pisanje pesmi/proz, kiparjenje, slikanje….tudi pisanje po raznoraznih forumih ima terapevtski učinek).[/quote]
si boš morala prebrat malo o zlorabah in o tem zakaj se take stvari odložijo… in zadeva ni brez smisla[/quote]
Ne pišem zgolj na suho ali pa na pamet, obstaja več poti v duševnih zdravljenjih: kadar človek želi ali mora nekaj predelati v sebi, se mora s tistim ukvarjati, druga skrajnost je da to zavestno in namerno (s pomočjo terapevta) odmišlja, toda ni nujno, da je to prava pot, stvari še vedno ostanejo v podzavesti; ker nisem strokovnjakinja ne bom določala, kaj je prava izbira kot drugo tudi slovenska zakonodaja je okrog psihoterapije precej neizoblikovana tako, da tisti, ki se odločijo za kaj takšnega se ne morejo na nič sklicevati…še en dober vzrok zakaj raje nimam z njimi posla 😀
Prebrati, prebrati….ni treba vsemu verjeti, kar prebereš, treba je imeti tudi neko (vsaj človeško) distanco do vsega, kar blebatajo takšni in drugačni (samooklicani) dr.ekatorji. Jo imaš?
S tem, da moraš vzet pri tej obliki samopomoči v zakup, da te lahko nekdo “pogrunta” po parih napisanih stavkih in te pribije na križ s svojimi nedvoumnimi “nasveti” po zgledu aleksandra.pres……. :/
S tem, da moraš vzet pri tej obliki samopomoči v zakup, da te lahko nekdo “pogrunta” po parih napisanih stavkih in te pribije na križ s svojimi nedvoumnimi “nasveti” po zgledu aleksandra.pres……. :/[/quote]
Hvala On_, da si me dopolnil…., čeprav sem govorila le o pisanju ne o nujno o čitanju 😀
In zakaj noče govoriti o otroštvu ?
Priporočam, da ga zamenjaš. Saj takšna terapija, kjer ni zaupanja, nima smisla. Oziroma ima smisel le za terapevta, ki služi denar.[/quote][/quote]
Nisi me razumela…
Sprašujem, zakaj terapevt noče govorit in debatirati o tvojem otroštvu ? Če si ga vprašala za razlog. Če ga nisi, pa ga vprašaj.
Ti verjamem. Človek potem dobi občutek, da ga spet nekdo le zlorablja.
Seveda pa ne pričakuj čudežev.
Prej ali slej spoznaš, da je najboljša izbira ravno to, da sprejmeš preteklost. Šele, ko sprejmeš, lahko živiš kolikor toliko normalno življenje.
Ovira pri sprejemanju, pa je nerazumevanje oziroma občutek, da se nam je zgodila krivica. Zato v sebi čutimo boj in ta boj nas uničuje.[/quote]
Se strinjam….vendar ta pot pri nekaterih ljudeh ni lahka, niti ni nujno da verjamejo, da gre za krivico, po moje jih uničuje dvom, vprašanje zakaj so ravno oni morali biti te žrtve, zakaj niso dovolj dobri ali zakaj so bili tega vredni, da se jim je moralo to dogajati…problem niti ni le v njih pač pa tudi v tistih, ki zlorabljajo; že večkrat sem se vpraševala, zakaj neki se tudi tisti ne zdravijo….verjetno jim je samim sebi težko priznati, da imajo problem ali se ga niti ne zavedajo. Le kako bi to zgledalo in kako bi se stroka odzvala, če bi nek x foter prišel k psihiatru ali k psihoterapevtu in bi se tam pričel izpovedovati, da ga lastna hči rajca in da si ne more več brzdati, da bi jo najraje posilil – si lahko kdo to predstavlja?
S tem, da moraš vzet pri tej obliki samopomoči v zakup, da te lahko nekdo “pogrunta” po parih napisanih stavkih in te pribije na križ s svojimi nedvoumnimi “nasveti” po zgledu aleksandra.pres……. :/[/quote]
Hvala On_, da si me dopolnil…., čeprav sem govorila le o pisanju ne o nujno o čitanju :D[/quote]To potem izpade tako kot oni dve “zmedeni” na ČI, ki se utapljata v svojem pisanju brez pravega premika, ki si ga menda želita?
Ja verjetno ni lahko nekomu, ki se ukvarja s tovrstno pomočjo (psihoterapija…itd) najt pravi način, da ni pregrob in ne premlačen, da vzpodbudi človeka k temu, da sam začne reševat tisto zaradi česar je prišel tja. Taki incestni primeri nastanejo ravno zato, ker ljudje, ki jih zagrešijo nimajo morale, občutka…, da počnejo kaj narobe, so zamaknjeni v nek svoj svet (egoizma?) v katerem je to početje itak njihova pravica, če ne kar dolžnost…. :((((
Hvala On_, da si me dopolnil…., čeprav sem govorila le o pisanju ne o nujno o čitanju :D[/quote]To potem izpade tako kot oni dve “zmedeni” na ČI, ki se utapljata v svojem pisanju brez pravega premika, ki si ga menda želita?[/quote]
Hm, za opisani case dveh iz ČI ne vem, ker praviloma le berem Ž/M čvek. Kar se pa tiče odgovorov, so nekateri nekoristni kakor koristni, zato bom glede učinkovitosti prebiranja odgovorov raje ostala neopredeljena, pisanje pa res priporočam.
To potem izpade tako kot oni dve “zmedeni” na ČI, ki se utapljata v svojem pisanju brez pravega premika, ki si ga menda želita?[/quote]Hm, za opisani case dveh iz ČI ne vem, ker praviloma le berem Ž/M čvek. Kar se pa tiče odgovorov, so nekateri nekoristni kakor koristni, zato bom glede učinkovitosti prebiranja odgovorov raje ostala neopredeljena, pisanje pa res priporočam.[/quote]Samó pisanje kot tako ne vem koliko pomaga, sploh če pišeš na nek javni forum, kjer hočeš nočeš dobiš še kup odgovorov na svoje pisanje. Bolj ali manj so vsi odgovori (na pisanje) koristni, če jih jemlješ kot razmišljanje o sebi, kot nek odmev na lastno pisanje. “Manj koristni” postanejo, če jih jemlješ kot neka navodila, ki se naj bi jih dosledno držal ali če jih jemlješ kot napad nase oz če si preveč ozkogled in se bojiš pogledat na stvar še z kakšnega drugega zornega kota.
Hm, za opisani case dveh iz ČI ne vem, ker praviloma le berem Ž/M čvek. Kar se pa tiče odgovorov, so nekateri nekoristni kakor koristni, zato bom glede učinkovitosti prebiranja odgovorov raje ostala neopredeljena, pisanje pa res priporočam.[/quote]Samó pisanje kot tako ne vem koliko pomaga, sploh če pišeš na nek javni forum, kjer hočeš nočeš dobiš še kup odgovorov na svoje pisanje. Bolj ali manj so vsi odgovori (na pisanje) koristni, če jih jemlješ kot razmišljanje o sebi, kot nek odmev na lastno pisanje. “Manj koristni” postanejo, če jih jemlješ kot neka navodila, ki se naj bi jih dosledno držal ali če jih jemlješ kot napad nase oz če si preveč ozkogled in se bojiš pogledat na stvar še z kakšnega drugega zornega kota.[/quote]
Ok, mi je vse to skupaj znano, vendar ne bom dala svoje roke v ogenj za to, da so vsi posti, odgovori ok, res ne. Pisanje pa deluje podobno kakor, če bi se komu izpovedal (včasih je dovolj, da te kdo prebere/posluša), zato premore nekaj terapevtskega in od tega stališča ne odstopam ne glede na količino, vsebino, emabalažo in težo tvojih argumentov 😀
Ok, mi je vse to skupaj znano, vendar ne bom dala svoje roke v ogenj za to, da so vsi posti, odgovori ok, res ne. Pisanje pa deluje podobno kakor, če bi se komu izpovedal (včasih je dovolj, da te kdo prebere/posluša), zato premore nekaj terapevtskega in od tega stališča ne odstopam ne glede na količino, vsebino, emabalažo in težo tvojih argumentov :D[/quote]Ob upoštevanju označenega pogoja ne morejo bit drugega kot koristni. Vsaj meni se tako zdi :).
Če jih vzameš za dobro so koristni, če jih vzameš kot, da ti kdo želi kaj slabega, potem se pa samo še poveča jeza (slabo) v tebi, ki jo enkrat streseš na nekoga oz deluje zadeva destruktivno in postaneš (še bolj) zagrenjen.
Sam raje gojim prepričanje, da vsi pišoči imajo nek (relativno) dober namen.
Nekaj (dobrega) se pa včasih izgubi tudi “med prevodom”… 😉 🙂
S tem se bi pa težko strinjal :/
Težava je če prebereš le eno in po njej “sodiš”, če pa zmoreš prebrat kaj več in iz tega izluščit kaj uporabnega zase pa ne more bit “škodljivo”.
Se to ne zdi? :/
S tem se bi pa težko strinjal :/
Težava je če prebereš le eno in po njej “sodiš”, če pa zmoreš prebrat kaj več in iz tega izluščit kaj uporabnega zase pa ne more bit “škodljivo”.
Se to ne zdi? :/[/quote]
Pa le kdo samega sebe tako zanemarja v duhovnem smislu, da prebere zgolj le eno knjigo…halo? To zelo težko verjamem. Naj se prosim javi tisti, ki je recimo v obdobju 10-ih let prebral zgolj eno knjigo, no junaki?
Forum je zaprt za komentiranje.