Psihoterapija – koliko časa
Ne, to je zelo široko razmišljanje, morda preširoko za povprečnega človeka. Jemati vsakega neenako – to pomeni, da se postaviš v človekov položaj, da ga poskušaš razumeti, vsak človek tega ni zmožen, nekateri le blebetajo kot pokvarjena plošča: “razumem, razumem, razumem…” dejansko se jih pa nič ne prime. No, pa poskusi še to aplicirati na poste, brihta 🙂
Ne, ne, jaz sem prezrela za kakšno seanso, pri meni bi vsi terapevti obupali oz zamenjali poklic :))))
Še dobro, da si opozoril na to:)). Koga predlagaš, ker vidim si poln teoretičnega (in upam da tudi praktičnega znanja, da ni vse zgolj blef)?:)[/quote]
Vama bi mastno zaračunal, ker sta “težki pacientki”. :)))[/quote]
Imam občutek, da bi na koncu ti ležal na kavču, izpovedoval svoje najgloblje občutke…skratka bil pohleven:))). Ah ni vse v denarju, to pa ja veš:)). Tebi bi se posvetila popolnoma free, ker je treba pomagat ljudem v stiski:).
Vama bi mastno zaračunal, ker sta “težki pacientki”. :)))[/quote]
Imam občutek, da bi na koncu ti ležal na kavču, izpovedoval svoje najgloblje občutke…skratka bil pohleven:))). Ah ni vse v denarju, to pa ja veš:)). Tebi bi se posvetila popolnoma free, ker je treba pomagat ljudem v stiski:).[/quote]
Goldfish, to je tvoj pristop, jaz pa nisem taka “radodajka” oz se ne razdajam tistim, ki bi kao naj meni pomagali 🙂
Matjažko, priznam da sem zelo težka, imam cca 153 kg :))))) toda ne moreš na podlagi tega mastno obračunati storitev….ti bo biznis propadel s takšno diskriminacijo :)))
Ja, prisežem – nisem vedela, da se na vse klice ne odzivaš :))) kako si lahko takšna no, pa ti ki si mi kak mesec ali dva nazaj zagotavljala, da vsem rada daš oz nameniš svoj čas :))[/quote]
:)))) Naj si vsak misli svoje, domišljija nima meja:). Aja, telefon imam že izklopljen:))).[/quote]
Ups, a si tako vzvišena, da te tudi mimoidoči za tvojo pozornost kličejo (na telefon)?
Ups, a si tako vzvišena, da te tudi mimoidoči za tvojo pozornost kličejo (na telefon)?[/quote]
A tebe ne?:))) A pol se te ne najde v imeniku?:))[/quote]
Ne več – morda je krivo to, da me ni v imeniku…moram pa priznati, da od takrat, ko sem zašla na mon, da vseeno raje vidim, da me mimoidoči več ne kličejo na telefon, malo res nerodno, sprevrženo in prepotratno zgleda :))))))
Ah sej mene tut ni v imeniku, ampak se fajn sliši, tko na dosegu rok:))). Kaj to pomeni, da si odvisna al soodvisna od mona?:)) Tukaj ti ne pomaga nben bog, da se izvlečeš iz tega:). In zapiranje pred zunanjim svetom, reči stop mimoidočim (ker se ti mudi na mon) je v bistvu prekršek:)). Samo ni še sankcioniran:)). Pazi, ko uvedejo lisice:)))
Tak – zdaj pa imam vzrok, rabim terapevta za odvisnost ali soodvisnost od mona :)))) Bluzim tu, ker imam čas in ker me preostali živi svet ne j*be 5%, so se vsi zaprli pred mano 🙂 bi raje s kom v živo kje visela na pijači, kot pa tu kucam gluposti :)))) je pa prednost, ko tu tolčem po tastauri še lahko zraven kaj cmokam in pijem, tako da ni tako slabo 🙂 skoraj boljše kot pri terapevtu :)))))
Tak – zdaj pa imam vzrok, rabim terapevta za odvisnost ali soodvisnost od mona :)))) Bluzim tu, ker imam čas in ker me preostali živi svet ne j*be 5%, so se vsi zaprli pred mano 🙂 bi raje s kom v živo kje visela na pijači, kot pa tu kucam gluposti :)))) je pa prednost, ko tu tolčem po tastauri še lahko zraven kaj cmokam in pijem, tako da ni tako slabo 🙂 skoraj boljše kot pri terapevtu :)))))[/quote]
Ajoj, izbrala si novo odvisnost…beg v hrano:). Razumem beg možganov ob tej uri (meni se to konstantno dogaja tudi čez dan), ampak bežanje v hrano…spusti, roke proč:)). Čaki, a nimaš ti dva cimra? Kje pa sta?:))) Dej ju zbudi in organiziraj drink kar doma, iz naslonjača:). Če bosta mrmrala, reči, da sm jst rekla:))). Pa naj me jutri poiščeta v imeniku:))).
Tak – zdaj pa imam vzrok, rabim terapevta za odvisnost ali soodvisnost od mona :)))) Bluzim tu, ker imam čas in ker me preostali živi svet ne j*be 5%, so se vsi zaprli pred mano 🙂 bi raje s kom v živo kje visela na pijači, kot pa tu kucam gluposti :)))) je pa prednost, ko tu tolčem po tastauri še lahko zraven kaj cmokam in pijem, tako da ni tako slabo 🙂 skoraj boljše kot pri terapevtu :)))))[/quote]
Ajoj, izbrala si novo odvisnost…beg v hrano:). Razumem beg možganov ob tej uri (meni se to konstantno dogaja tudi čez dan), ampak bežanje v hrano…spusti, roke proč:)). Čaki, a nimaš ti dva cimra? Kje pa sta?:))) Dej ju zbudi in organiziraj drink kar doma, iz naslonjača:). Če bosta mrmrala, reči, da sm jst rekla:))). Pa naj me jutri poiščeta v imeniku:))).[/quote]
Med tednom ju kar pustim pri miru, sta ful drugače zavzeta za svoje službe in ne bi rada, da jima kradem čas…saj za drink ne rabiš nikogar, le pijačo :))) & mon :)))
Ja, seveda beg v hrano, delam na tem, da do konca tedna dvignem težo do 160 kg, mi bodo takrat hlačke končno prav za k maši :)))))
Saj jst sem tut ful zavzeta za delo in še za kaj drugega, ampak očitno živim dvojno življenje, poleg dnevnega še nočno:)). Enkrat pa bumerang….stres, tresavica, omotica, bliskanje pred očmi al beg z očmi?:)) Evo, se že slabo skoncentriram:)). Vse mi nekam beži:).
Čaki, na dring ne greš s kozarcem pijače?:) Dej nooo…na monu razumem, kako zgleda “čvek v živo” – z laptopom:)). Ne bit tolk uvidevna, to ti ni podobno:).
Cedevita – fuj…po njej me bolijo ledvice…Fosters Clark je ta prava zadeva. To s palinko se hecam, tudi s pijačo, tu pa tam pa res spijem kakšno pivo, če je prava atmosfera :)))
Pod stresom – nekaj že, lani so mi 2 krat v roku pol leta izmerili kortizol, (pogosto sem se tresla, zato) ki je bil nekje nad 600 koliko se spomnim in je kao bil zvišan, je pa to bilo v času prejšnje službe, in je bilo vodenje projekta tako nehvaležno delo, po eni strani zabito a hkrati ugledno stranko po drugi pa je stokala, kako so brez financ…res mi je vse tam prišlo čez svetniški sij 🙂 od takrat dalje namerno iščem manj stresno delovno okolje. Nasplošno mi ful pomaga moj pozitivni pogled na težave pa da se znam pred neprijetnimi sitaucijami braniti s humorjem,…nekako pa na sebi ugotavljam, da je vsak stres toliko škodljiv, kolikor mu sam dovoliš, da te “uničuje” 🙂
Torej, praviš, da Palinke ne bi ?
Ne, s Palinko padeš v še večji stres, s to razliko da tega sploh ne opaziš:)). Cedevita je ok, za sem ter tja, nikakor pa ne nadomesti vode:).
Kako to misliš, da namerno iščeš manj stresno delovno okolje? Pa ja veš, da tega ni. Še v knjižnicah opažam, da ni več tako kot je bilo včasih:)). Morda v kakšnem arhivu, kjer nimaš stika z ostalimi, ampak cele dneve strogo sortiraš po določenem zaporedju. Še tam te priganjajo, da si neučinkovit in ne dohajaš tempa arhiviranja:)). Ej, sprijazni se, tega ni. Danes so drugačni časi. Stres vkalkuliraj v svoj dan, ampak tako da te bo čim manj prizadel. Raje se soočaj z njim, postajaj močnejša. Če že najdeš morda kao nestresno delo, lahko naletiš na sodelavce, ki ti zvišujejo kortizol.
Humor je lahko zatiskanje oči pred dejstvi. Do neke mere močno zaželjen, če ne gre za mašilo:). Zato se men skoz smeji:)))).
Kaj pa vem, meni humor ne deluje kot mašilo, bolj kot pogumno in pozitivno sprejemanje vsega kar človeka obdaja. Ja, to se pa strinjam, v prejšnji službi je ziher par sodelavcev bilo takšnih, da me ja zaradi nekaterih nonstop bolel želodec oz to sem ugotovila, da nekaj mi prav, ko teh simptomov nisem imela čez vikend in nikoli v času izven službe, tam pa bolečine v želodcu kot del vsakodnevnega rituala..še dobro da je potem tisti projekt propadel konec leta in sem ostala brez službe, tako da se mi je tudi zdravje nekoliko pokrpalo/izboljšalo. Stresa da ni – če lahko vsaj malo vplivam na to, da ga je manj bom seveda delala na tem…knjižnice pa arhivi, ful zanimiva delovna mesta – tam bi 100% imela stres od dolgčasa in enoličnosti :))))
Lahko pa obrneš ploščo in si ti tista, ki drugim povzročaš stres:))). Morda se te potem manj dotakne:)). Zase vem, da s svojo perfekcijo v službi marsikomu zamorim dan:)). Kdo je v tem primeru krivec?:)) Včasih kakšno nalogo sprejmeš kot izziv, četudi ti ni po volji. To, kar pričakujem od sebe, tudi od drugih. Ne moreš si privoščiti, da te zaradi drugih boli želodec? Zakaj že? Mene tudi marsikaj moti, spotikanja s hlodi je povsod polno, tudi sanje o kačah so pri meni redno na tapeti. Malo opazuj okoli sebe, te ljudi, ki ti navidezno ali dejansko povzročajo neugodje in stres. Kdo je resnična žrtev? Ko začneš na ljudi gledati iz drugega zornega kota, v smislu, da si ne morejo pomagati sami, če so se znašli v svoji koži, lažje živiš, ji sprejemaš (kar ni nujno, da toleriraš njihovo obnašanje). Analiziraj profile ljudi, ker v vsakem človeku najdeš kaj dobrega in če začneš iz njega izvabljati tisti prijeten del, se ti garantirano obrestuje. Delaj tako kot si želiš, da bi drugi tebi. Tega se drži:).
Ej, da mene postavijo v arhiv, me pobere od monotonije:)).
Kaj bi drugim povzročala stres, no – sem pa ja ful fajn oseba, kao 🙂 se pa spomnim, do zdaj sta mi le dve osebi v life-u očitali, da povzročam stres: mama in še neka druga ki pa tudi ni bila nepomembna, možno da sta edini, ki sta mi upali to povedati :)))) Praviloma pa ne želim drugim povzročati stres, saj jaz ravno tako ne želim, da ga drugi meni. Kaj pa vem, med delom sem raje osredotočena na delo, ne da se mi profilirat folka oz niti ni za to časa, kakršnokoli mnenje ali stališče si ustvariš, še vedno se lahko motiš in bolj ko o vsem tem razmišljaš, slabše je. Jaz raje vzamem ljudi takšne kot so, da me potem lažje ali sploh sprejmejo pa tudi če le v obliki pretvarjanja 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.