Preveč aktivna?

Poglej Robi, pred leti sem bila samozavestna. Nisem se ozirala na to kaj čenčajo drugi. Živela sem tako kot se mi je zdelo, da je prav. In sem bila zadovoljna z vsem. Tudi, ko sem bila samska, je bilo vse ok. Nisem se čutila, da je kaj narobe z mano. Ne takrat, ko sem bila v vezah, ne takrat ko sem bila samska, nisem čutila, da je kaj narobe. Zdaj pa, ko sem že toliko let samska pa zadnje čase premišljam, da pa le nekaj narobe, da nisem privlačna, da ne zanimam moških. Če bi jih zanimala, ne bi bila že od 31 leta samska.
Saj tudi Marko mi piše, da mi cel svet dopoveduje, da naj se spremenim. Pa še nekdo zgoraj mi piše kaj vse je narobe z mano in tako naprej.
Saj tudi ti si mi dopovedoval, da je nekaj narobe z mano, če nimam rada pomivanja posode.
Redko kateri post v tej temi (če odštejem vse ženske poste seveda) je tak, da me ne bi skušal spremenit. Torej bo že nekaj na tem.

Nisem si nič premislil. Sem prebral. Težava ni v tem, ali imaš make-up ali pa ga nimaš. Pač v tem, kakšno energijo oddajaš s svojim vedenjem. Če ti govoriš, da ličenja ne rabiš, zato ker se s tem upiraš nekemu sistemu (revije, moda), potem to izpade tako, kot da govoriš/živiš nekaj, kar ne verjameš. Ni to, da bi se ne ličila, ker tebi tako paše, ampak zato, da se nečemu upreš. In v tem trpiš. V tebi nekje globje (kamor zdaj ne sežeš) še vedno gori želja po ličenju, sicer te to ne bi spravljalo v negotovost. Ampak bi se v tem počutila samozavestno. Če bi verjela, da se tako res počutiš odlično, bi to tudi izražala navzven. Ampak zdi se, da tega pri tebi ni. Težava je v sprejemanju. Zakaj ti je ličenje odveč? Zakaj se ti ne zdi potrebno občasno poudariti svojega videza?

Vidim, da nima smisla, da se skoz vrtimo okrog ene in iste stvari. Marko, sem ti povedala, da sem bila samozavestna. Naj bo to dovolj. Ne rada se ves čas ponavljam.

Zakaj pa postala samska. Kakšni so bili razlogi ?
Si se mogoče kaj spremenila v zadnjih letih ? Značajsko, fizično….

In zakaj ne maraš ?
Česa si nočeš priznati ?

Če želimo neko spremembo v življenju, je potrebno nekaj spremeniti pri sebi.

Noben te ne želi spremenit. Ti sama se želiš spremenit, zato v vsakem vidiš nujo, potrebo, da te skuša spremenit. Morala pa bi se samo sprejet in vse težave tega sveta bi izginile.

To je bilo le obdobje, ko se ti ni bilo treba soočiti z nekim delom sebe.
Zakaj se izogibaš vprašanjam, ki se tičejo tvoje mame, družine….?

Podobni razlogi zakaj kot jih je navedla drobtinica.
Robi, glede posode sem ti že tako povedala, da si edini fenomen, ki uživa pri pomivanju posode :). Vsi ostali pomivamo posodo le zato, ker je to nuja.
Veš v službi tudi ne uživam pa moram hodit, ker je nuja.

Zakaj pa postala samska. Kakšni so bili razlogi ?
Si se mogoče kaj spremenila v zadnjih letih ? Značajsko, fizično….

In zakaj ne maraš ?
Česa si nočeš priznati ?

Če želimo neko spremembo v življenju, je potrebno nekaj spremeniti pri sebi.[/quote]

Ni problem v tem, da se ne ličiš – to misliš ti. Dejstvo je le v tem, da je v tvojih letih pač veliko veliko manj izbire moških, ki bi ti odgovarjali, kot jih je bilo npr. pred desetimi, petnajstimi leti. Takšno je življenje. Ličenje tu ne igra nobene vloge. Enak problem, kot ti, ima večina samskih žensk in moških v tem obdobju.

Robi, naj te opomnim, da smo na javnem forumu.

To je bilo le obdobje, ko se ti ni bilo treba soočiti z nekim delom sebe.
Zakaj se izogibaš vprašanjam, ki se tičejo tvoje mame, družine….?[/quote]

To drži, ampak dejstvo je, da tiste ženske, ki dobro zgledajo, imajo manj težav, tiste, ženske, ki niso zagrete za alpinizem ali kaj podobnega, imajo manj težav.
Moški direkt povedo, da jih nenaličena ne zanima, da ne marajo alpinistk in podobno. Vem, iz izkušenj.

Ni problem v tem, da se ne ličiš – to misliš ti. Dejstvo je le v tem, da je v tvojih letih pač veliko veliko manj izbire moških, ki bi ti odgovarjali, kot jih je bilo npr. pred desetimi, petnajstimi leti. Takšno je življenje. Ličenje tu ne igra nobene vloge. Enak problem, kot ti, ima večina samskih žensk in moških v tem obdobju.[/quote]

Mogoče pa ne ve, kaj bi naj sprejela…Kateri del.
Če bi lahko, ne bi bilo problema in ne bežanja.

In zakaj je to nuja ? Zakaj odpor do pomivanja in službe ?
Kakšni občutki so v tebi ?

Tud jaz rad pomivam posodo, da ne bo pomote. Ne vedno, včasih je res občutek, kot da samo moraš. Ampak, ko se spraviš, je lahko prav lušno.
To pa ne pomeni, da partnerki tega nikoli ne bi prepustil. To so stvari, opravila, ki jih je doma pač potrebno naredit in če dva živita skupaj, ne vidim razloga, zakaj si jih ne bi delila. V bistvu, če se spoštujeta, bi jima to moralo bit v užitek, tako deljenje, kot opravljanje le teh.

Robi, še enkrat: tole je javni forum.
Bodi srečen, če imaš službo, kjer ti je prijetno in da si fenomen, ker obožuješ pomivanje posode. Ne čudi se, če večina ljudi ni takih.

Mogoče pa ne ve, kaj bi naj sprejela…Kateri del.
Če bi lahko, ne bi bilo problema in ne bežanja.

In zakaj je to nuja ? Zakaj odpor do pomivanja in službe ?
Kakšni občutki so v tebi ?[/quote]

Saj ni treba moškemu že takoj vedeti, da si alpinistka.
To prihraniš za pozneje in če on ni za ta šport navdušen, pa najdeta kaj drugega.

Saj nikoli ne povem vnaprej :).
Praviš pa najdeta kaj drugega? Torej hočeš reči, da naj jaz svoje opustim?
Jaz njemu ne bi branila, če bi bil recimo maratonec. Naj bo. Zakaj ne.

Saj ni treba moškemu že takoj vedeti, da si alpinistka.
To prihraniš za pozneje in če on ni za ta šport navdušen, pa najdeta kaj drugega.[/quote]

Zakaj bi morala svoje pustit? Še posebej, če greš tja samo 2 tedna na leto. Če sem prav razumel. Kolk časa ti vzame alpinizem na dan/leto, v %? Ne morem verjet, da v tem hobiju vidiš takšno oviro.
Ja Robi, se strinjam, težko je videt, kaj je tisto, kar je treba sprejet. S tem se vsi prej ko slej spopademo.

Tudi sama te vidim, da se identificiraš zgolj s tem, da si alpinistka. Mogoče se pa vsak tega ustraši. Vprašaj se kaj vse si še poleg tega.

Marko, narobe si razumel. 1x letno grem na odpravo in 1x letno grem na potovanje. To je 2x po 2 tedna.
Alpinizem pa recimo včasih 2 uri na teden, včasih pa 15 ur ali pa še več.

Japkica, ja tudi potovanj se ustrašijo, teh še bolj kot alpinizma.

Ti je kdo izrecno povedal, da se je tega ustrašil?

Ja, Marko, večkrat sem napisala, da so mi to že velikokrat povedali v obraz. Zakaj se moram ves čas ponavljat?

Moški ste pa res vsi odlični psihologi, kako pa kaj vaša razmerja, so tudi tako idealna, da res lahko verjamemo vašim nasvetom?

Alpinistka…Menim, da je v tebi veliko strahu in drugi le odsevajo tvoj notranji strah.
Ljudje bežimo le takrat, ko se česa bojimo. Če ni strahu ni potrebe po bežanju.

Tisto ta prvo, je še v mejah normale. Za dopust pač greš v hribe namesto na morje…

Ta drugo pa je že marsikoga preveč.
Če bi skenslala drugo, bi bilo več možnosti, da koga dobiš…:)

Ne vem, mogoče jim daš občutek, da iščeš soplezalca, ne partnerja za resen ljubezneki odnos. Ne razumem, kako se lahko kdo zgrozi ob stvareh, ki jih naštevaš. Mogoče daješ preveč poudarka na te stvari. Meni so to še vedno postranske zadeve v nekem odnosu. Hkrati pa se mi te stvari zdijo precej razburljive. Seveda eno je takole pavšalno opisovati svoja pričakovanja, ko pa je človek ob osebi v živo v kontaktu, je občutek lahko povsem nasproten. Zato, lahko rečemo, da je debata padla v vodo in to je edina pametna ugotovitev cele debate. 🙂

Robi, veš kaj je alpinizem? Veš, da moraš za odprave trenirat, da lahko greš na odpravo? Če skenslaš drugo, prvega ni, ker ne moreš it na odpravo brez predpriprav.

Ravno slabe izkušnje so tisto, kar nas bogati za spoznanja.