Prava ženska
Ne vem, kje ste pobrali, da je nekaj treba takoj vzeti? Vsi izbiramo po nekih kriterijih, je pa res, da nas včasih kakšna stvar niti toliko ne moti, če je druga toliko boljša. So ljudje, ki izbirajo partnerja po veroizpovedi, nacionalnosti ipd. Če nekdo izrecno reče, da želi samo “čistokrvno” Slovenko, je to sprejemljivo, če pa reče, da ne bi rad ločenke, ga pa je treba takoj okregati?[/quote]
Jaz nikogar ne kregam, če ne želi ločenke. Kje pa si ti to pobrala ? 🙂
Vsak naj izbere, kar se mu zdi primerno.
Napisal pa sem, da je to predsodek, če kdo meni, da so ločenke na splošno nezanesljive.[/quote]
Kaj spet jokaš deda. Napisal sem tako kot je. Kot da sem edini, ki sem takšnega mišljenja. Teh primerov imaš še pa še, samo ti jih ne vidiš, ker si cel dan pred računalnikom.
Potem je največji problem ta, da ljudje ne poznajo sebe ali kar je še huje, skozi čas se spreminjajo, tudi v svojem globalu. Marsikaj je dobro, v teoriji smo vsi zmagovalci. Velikokrat pa tudi skozi partnerstvo spoznavaš samega sebe, ker se soočaš s situacijami, ki se kot samski ne bi. Mora obstajati neka harmonija, nek interes, skupni cilji. Potem je vse odvisno od truda, koliko je nekdo sposoben vlagati v odnos, da ne obstane na eni točki, kjer bi vse skupaj lahko postalo dolgočasno.[/quote]
Definitivno. Zato pa pravimo, da v življenju iščemo partnerja.
No eni iščejo zgolj moža ali ženo. 🙂
Če poznaš sebe in pravila po katerih delujejo odnosi, res lahko predvidevaš kakšen bo tvoj “idealen” ali pravi partner. Vendar še samopoznavanje ni nobena garancija, da bo tisti partner kaj bolj idealen, kot pa če se ne poznaš.
Saj si še vedno ista oseba, ne glede na to, kako se poznaš. Poznavanje psihologije in odnosov ti seveda lahko pomaga potem v samem odnosu, ko se soočaš z izzivi, saj se še vedno skozi celo življenje samo-spoznavaš. In od tega poznavanja ni neke koristi, če na drugi strani ni partnerja, ki bi bil na enakem nivoju in bil pripravljen na spremembe, ki so čez čas, v vsakem odnosu nujne.
Ja, hčerka lahko pobere tudi vzorec od matere, ki bi se morala že zdaaavnaj ločiti od svojega nasilnega in zapitega moža, in če bo bo prevzela materin vzorec, bo nekomu, ki “raje ne bi bil z žensko, ki prihaja iz družine ločenih staršev”, v naročje priletela prilično z.jebana ženska… Ja, ful dobr.
Ampak starši pa le niso bili ločeni…
Mogoče se pa ta hčerka tudi od tega tipa ne bo hotela ločiti, ker je od doma navajena, da je treba “pač potrpeti”. Kolk lepo, a ne?
Mislim, da sem bil dovolj jasen. Oboje je potrebno gledat, ločeni/neločeni starci + kolikokrat je ona bila ločena (lahko gledaš tudi št. razpadlih zvez).[/quote]
Tukaj se z EB-jem v celoti strinjam. Zelo pomembno je, ali so bili razvezani njeni/njegovi starši in ali se je ta oseba tudi sama razvezala. To sicer ne pomeni nujno, da je ta oseba kriva za razpad veze, ampak vseeno je potrebno preučiti vse okoliščine.[/quote]
Jaz tako analitično izbiram pralni stroj, osebe pa nikoli nisem.
Če poznaš sebe in pravila po katerih delujejo odnosi, res lahko predvidevaš kakšen bo tvoj “idealen” ali pravi partner. Vendar še samopoznavanje ni nobena garancija, da bo tisti partner kaj bolj idealen, kot pa če se ne poznaš.
Saj si še vedno ista oseba, ne glede na to, kako se poznaš. Poznavanje psihologije in odnosov ti seveda lahko pomaga potem v samem odnosu, ko se soočaš z izzivi, saj se še vedno skozi celo življenje samo-spoznavaš. In od tega poznavanja ni neke koristi, če na drugi strani ni partnerja, ki bi bil na enakem nivoju in bil pripravljen na spremembe, ki so čez čas, v vsakem odnosu nujne.[/quote]
Vse razlike spadajo preprosto pod “toleranco”. Če oseba ne ve, kaj sploh hoče (ali česar definitivno noče), naj ima vsaj čim večjo toleranco. Pa se ne bo sekirala zaradi motečih faktorjev.
Bistveno je tudi to…Nikoli ne spreminjaj drugih, ker je to jalovo delo. Spreminjaj samo sebe.
In ja, tudi dobitniki eurojackpota obstajajo. So pač imeli srečo. 🙂
Jaz tako analitično izbiram pralni stroj, osebe pa nikoli nisem.[/quote]
Na tem MONu človek res marsikaj prebere. Enkrat en poba provocira, kako bi rabil dekle za na kmetijo in med drugim dobi celo resen odgovor, da se še pri izbiri traktorja malo širše angažira. Je bilo pa potem toliko kriterijev napisanih, kaj je pomembno, da sem nemudoma, kolikor se da iskreno, ‘prevetrila’, ali bi toliko let nazaj sploh ustrezala vsem in inovativna imela takoj na dlani kakšno, sebi prijetnejšo dopolnitev. Tako, kot vsak. Pa to ne pomeni, da bi ustrezala ciljni publiki takratne naslovne teme oz. še manj, da bi se videla kot morebitno kandidatko. Obenem me še danes pogled na napol sključene ženičke na kolesu, za katerega imajo zataknjeno motiko, navda z mislijo: “Vedno ista gruda, nikoli konca njive, ker je potlej že naslednja… In nekje vmes gre življenje mimo…”
Kaj pa vem, ali bi bilo tole lahko cinično, nezaupljivo, zadovoljivo, terapevtsko ali še kaj tistega, kaj je Spider danes pozabil napisat v temi tam o »izgubljencih tu gor«. Lahko si celo domišljaš, da vidiš rešitev, a je za drugega neizvedljiva.
Za vsakega kdaj pride deževen dan, v katerem te nekdo lahko preusmeri ven iz duhamornih misli, če mu to dovoliš. Ob sončnih jutrih se ti zazdi, da je toliko svetlobe v tebi, da jo je dovolj še za druge. V bistvu se sčasoma zalotiš, da tistim, ki jim res želiš dobro, privoščiš, da bi pokazali tisto, kar je v njih, zunaj, toplim ljudem in ne samo nekaj brezimnim, včasih tako tujim nickom tu gor.
Tukaj se z EB-jem v celoti strinjam. Zelo pomembno je, ali so bili razvezani njeni/njegovi starši in ali se je ta oseba tudi sama razvezala. To sicer ne pomeni nujno, da je ta oseba kriva za razpad veze, ampak vseeno je potrebno preučiti vse okoliščine.[/quote]
Jaz tako analitično izbiram pralni stroj, osebe pa nikoli nisem.[/quote]
Torej ne razmišljaš z glavo v razmerju. To pa verjamem. :))
In kaj je tako dobrega v tem, da si zaljubljen in da cel life podrediš eni osebi ? Aja kao, sej lahko živiš isto, kot prej, imaš časa na pretek. Sej ne, da še tist čas, ko si kao zaposlen, zakopan v delo, razmišljaš o njej. Potem se pa nekega dne privadiš na vse to in ji pozabiš poslat smsek “rad te imam” in te že začne obtoževat, kako si jo začel zanemarjat, kako ji ne namenjaš dovolj pozornosti. Pa se skregata, pa kmalu spet pobotata. In spet kao vse v redu. Potem pa jo spet neki prime, recimo si pozabil na vajino obletnico in spet isti drek dat čez. Al ma pa ženska slab dan in ti ne želi povedat kaj točno je narobe in si potem vsega ti kriv, ker jo ne razumeš, ker ti mora vse posebej razložit,…bla bla.
Zdaj bodo ženske napisale : Joj, s kakšno smrkljo si pa ti to hodil. Isti ptiči skp letajo. Nismo vse take.
Potem pa še kak Marko : Nisi bil dovolj pozoren, ljubeč, razumevajoč oz vsa krivda je na tebi, ker si moškega spola.
Če bi ti srcu prepustil, da opravlja svoje delo tako kot mora, potem na esemeseke ne bi pozabljal.
Zdaj si pa to, kar sem napisala, lahko razlagaš na dva načina :))[/quote]
Diagnoza: šum na srcu 😉
Sploh ni važno, ali je vezan. Tu ima prav. Ženska, ki razmišlja s srcem in ne z glavo, bo zelo hitro podlegla šarmerju takrat, ko bo nekaj sivine z možem doma.[/quote]
Bingo. Končno nekdo, ki je poštekal :)[/quote]
A ti si mar dvomil vame? Tisto je ženski trik. Reče, da misli in ljubi s srcem, zato da moški “dol pade”, češ kakšna čuteča in romantična mačka je. :))
Forum je zaprt za komentiranje.