Prava ženska
Za začetek se začni družit z ne-ločenkami. Še prej pa se pozanimaj, če so/so bili tudi njeni starši ločeni. Take ženske mi ne delujejo najboljši material za kaj resnega.
Tole si preber :
Ti to resno?
Je dekletova krivda, da so bili njeni starši ločeni?
Je ženska kriva, da se npr. njen mož odloči za drugo in gre zakon narazen?
Primarno okolje je pomemben pokazatelj predvsem v pogledu, kakšno življenje je za nekoga normalno, a še tu se zgodbe ne ponavljajo. Pomembno je predvsem stališče, ki ga posameznik ima glede odnosa moški – ženska.
Ti to resno?
Je dekletova krivda, da so bili njeni starši ločeni?
Je ženska kriva, da se npr. njen mož odloči za drugo in gre zakon narazen?
Primarno okolje je pomemben pokazatelj predvsem v pogledu, kakšno življenje je za nekoga normalno, a še tu se zgodbe ne ponavljajo. Pomembno je predvsem stališče, ki ga posameznik ima glede odnosa moški – ženska.[/quote]
Mislim, da sem bil dovolj jasen. Oboje je potrebno gledat, ločeni/neločeni starci + kolikokrat je ona bila ločena (lahko gledaš tudi št. razpadlih zvez).
Vzorci, ki jih človek prinese iz primarne družine so prikladen izgovor, tako kot geni. Obstaja neka predispozicija, znatni večji pa je vpliv posameznika. Najlažje se je skrivat za tem in si dopovedovat, da nikoli ne boš suh, ker so tvoji starši debeli ali pa nezmožen imeti nekoga rad, ker te tega niso naučili.
Ljudje, ozrite se okoli sebe: koliko je danes tistih, klenih in srčnih partnerskih zvez? Vedno več je ločitev, vedno več otrok odrašča nekaj časa pri enem, nekaj časa pri drugem roditelju, če se uspeta ustrezno dogovoriti. Boste potencialne partnerje delili na potomce ločencev in takih, ki to niso? Zbode ta samozagledano večvrednosten pristop posameznikov, tolikokrat bran na MONu, ko se ljudje zaradi svojih omejitev, ki jih imajo v glavi, drugim ne dajo niti možnosti.
Nisem napisala, da je primarna družina brez pomena. A kaj se skriva v tvojem odgovoru? Nosiš primarne vzorce, ni nujno, da bi imel iste izkušnje, obstaja zavestna volja spremembe poteka dogodkov. Izhodišče te teme je “Prava ženska”. Enostavno bog je zastavil, da ne more biti prava, saj je otrok ločencev, kajne? Ne more biti prava, ker je sama ločena, kajne? Bolje, da izhaja iz navzven urejene družine, saj se nikjer ne vidi, kako navidezen je ta status.
Kakšne omejitve in kakšno klasificiranje. Kdo ste, ljudje?
Ej, wd40, tvoja logika je ključna, ne tista, ki jo premetavajo skozi besede drugi…[/quote]
Zame je moja ključna, res. Samo… ne bom rekel, da je ravno na berglah, ampak od časa do časa šepa, pa ni nič narobe slišat še kakšnega mnenja.
Ti to resno?
Je dekletova krivda, da so bili njeni starši ločeni?
Je ženska kriva, da se npr. njen mož odloči za drugo in gre zakon narazen?
Primarno okolje je pomemben pokazatelj predvsem v pogledu, kakšno življenje je za nekoga normalno, a še tu se zgodbe ne ponavljajo. Pomembno je predvsem stališče, ki ga posameznik ima glede odnosa moški – ženska.[/quote]
Mislim, da sem bil dovolj jasen. Oboje je potrebno gledat, ločeni/neločeni starci + kolikokrat je ona bila ločena (lahko gledaš tudi št. razpadlih zvez).[/quote]
Tukaj se z EB-jem v celoti strinjam. Zelo pomembno je, ali so bili razvezani njeni/njegovi starši in ali se je ta oseba tudi sama razvezala. To sicer ne pomeni nujno, da je ta oseba kriva za razpad veze, ampak vseeno je potrebno preučiti vse okoliščine.
Mislim, da sem bil dovolj jasen. Oboje je potrebno gledat, ločeni/neločeni starci + kolikokrat je ona bila ločena (lahko gledaš tudi št. razpadlih zvez).[/quote]
Tukaj se z EB-jem v celoti strinjam. Zelo pomembno je, ali so bili razvezani njeni/njegovi starši in ali se je ta oseba tudi sama razvezala. To sicer ne pomeni nujno, da je ta oseba kriva za razpad veze, ampak vseeno je potrebno preučiti vse okoliščine.[/quote]
To lahko napiše samo nekdo, ki nima ločenih staršev. Z vso ozkostjo razmišljanja, v čem je otrokov doprinos k temu. Ti bo odgovoril morda kdo tistih, ki jih ima.
Preučujte na mrtvo okoliščine, morda vam čez leta klikne, da je drugi, če je količkaj pameten, medtem že odšel.
Napisano zato, ker se mi je zazdelo, da obstaja možnost, da bi se, nad tovrstno omejenostjo z lastnimi strahovi in predsodki, vsaj nekdo zamislil. A ni bojazni, saj jih imajo največkrat prav taki, ki se zgražajo, kakšni dvoličneži so drugi.
Seveda je treba preučiti vse okoliščine. Hčerka lahko “pobere” vedenjske lastnosti svoje matere. Otrok pogosto prevzame določene vedenjske lastnosti svojih staršev, tudi nezavedno. Če se je mati ločila, ker je bila npr. posesivna, ukazovalna, neodgovorna, zapravljiva in ima to lastnost tudi hčerka (ki se je prav tako ločila), potem nekaj bo na tem. Vzela je materin vedenjski vzorec.
Če pa imaš ti težave z mnenjem, ki tebi ni všeč, pa ni moj problem. Vsak ima pravico do mnenja.
Sigurno, da pobere vzorce od staršev. Saj jih vsi, pa če nam to ustreza ali ne. Seveda se potem ljudje razlikujemo po tem, kaj bomo naredili s svojimi vzorci, ki smo jih prevzeli.[/quote]
Ne vem, kje ste pobrali, da je nekaj treba takoj vzeti? Vsi izbiramo po nekih kriterijih, je pa res, da nas včasih kakšna stvar niti toliko ne moti, če je druga toliko boljša. So ljudje, ki izbirajo partnerja po veroizpovedi, nacionalnosti ipd. Če nekdo izrecno reče, da želi samo “čistokrvno” Slovenko, je to sprejemljivo, če pa reče, da ne bi rad ločenke, ga pa je treba takoj okregati?
Simpl kot pasulj!
Prava ženska = Pravi moški (+ toleranca na obeh straneh)
“Sto ljudi sto čudi.”
Da najdeš pravega partnerja moraš najprej zelo dobro poznati sebe. Če poznaš sebe, kaj hitro veš, kakšen je idealen partner zate. Ni mišljeno o sorodnih dušah ali ostalem hollywoodskem lari fari.
Dejansko gre za to, da partner mora imeti čim več lastnosti, ki si jih želiš. Tiste lastnosti, ki pa po tvojih merilih niso idealne pa morajo biti v toleranci, da te ne motijo toliko, da se zaradi njih obremenjuješ ali skačeš do plafona.
Zato ne obstaja univerzalni recept za pravo žensko (ali moškega).
Obstajajo zgolj individualni recepti. 🙂
Potem je največji problem ta, da ljudje ne poznajo sebe ali kar je še huje, skozi čas se spreminjajo, tudi v svojem globalu. Marsikaj je dobro, v teoriji smo vsi zmagovalci. Velikokrat pa tudi skozi partnerstvo spoznavaš samega sebe, ker se soočaš s situacijami, ki se kot samski ne bi. Mora obstajati neka harmonija, nek interes, skupni cilji. Potem je vse odvisno od truda, koliko je nekdo sposoben vlagati v odnos, da ne obstane na eni točki, kjer bi vse skupaj lahko postalo dolgočasno.
Sigurno, da pobere vzorce od staršev. Saj jih vsi, pa če nam to ustreza ali ne. Seveda se potem ljudje razlikujemo po tem, kaj bomo naredili s svojimi vzorci, ki smo jih prevzeli.[/quote]
Ne vem, kje ste pobrali, da je nekaj treba takoj vzeti? Vsi izbiramo po nekih kriterijih, je pa res, da nas včasih kakšna stvar niti toliko ne moti, če je druga toliko boljša. So ljudje, ki izbirajo partnerja po veroizpovedi, nacionalnosti ipd. Če nekdo izrecno reče, da želi samo “čistokrvno” Slovenko, je to sprejemljivo, če pa reče, da ne bi rad ločenke, ga pa je treba takoj okregati?[/quote]
Jaz nikogar ne kregam, če ne želi ločenke. Kje pa si ti to pobrala ? 🙂
Vsak naj izbere, kar se mu zdi primerno.
Napisal pa sem, da je to predsodek, če kdo meni, da so ločenke na splošno nezanesljive.
Forum je zaprt za komentiranje.