Ponos ali ljubezen??
V ljubezni za ponos gotovo ni prostora. Pa tudi med spoznavanjem in fazo zaljubljenosti ga ne bi smelo bit. Kjer je ponos, prave ljubezni sploh ni. Eno z drugim ne gre skupaj. Ljubezen je predajanje, ponos pa predajanja ne dovoljuje. Meni je to logično. 🙂
Ker opisuje idealne razmere, življenje pa ni idealno, tudi večina ljudi ni.
Marko, matjazko in Robi so vodilni teoretiki foruma. vendo pišejo kaj naj bi bilo, ne pa kaj se v svetu dejansko dogaja. Še nikoli nisem nobenega od njih prebral napisati: meni s eje pa zgodilo to pa to.
Življenje ni knjiga, življenje ni teoprija, življenje je polno napačnih odločitev in človeških zablod.
Spet ena sama teorija..[/quote]
Lahko je, lahko pa ni.
Sicer pa je vse ena sama teorija, dokler je samo povedano, ne pa tudi iz sebe obrazloženo.
In ker tvoj stavek ni samo ena sama terorija, bi res rada slišala obrazložitev, zakaj domnevaš, da Markotovo pisanje je…[/quote]
saj je vedno tako, besede , ki jim ne sledijo dejanja, so samo besede, to na kratek in jedernat način pove krilatica ” talk is cheap”, vsakdo, ki vsaj malo obvlada komunikacijo, ki zna brati sogovornika si lahko z besedami izbori “boljšo” pozicijo kot njegov sogovrnik ali konkurent….Marko pravi, prava ljubezen je predajanje, v pravi ljubezni ni prostora za ponos (marko koliko pravih ljubezni si že doživel, verjamem, da ne samo eno).. jaz bi tu pri marku dodal, (on govori o pravi ljubezni, jaz bi rekel, da je dovolj če govorimo samo o ljubezni, ker ne vem kakšna je neprava ljubezen), ja v ljubezni ( če je iskrena, brez pretvarjanja, brez sprenevedanja, brez zahrbtništva…) res ni prostora za ponos – iz enostavnega razloga, ker ni potrebe po ponosu- poleg tega ta ponos , ki ga omenjate v ljubezni sploh ni ponos pač pa v celofan zavito iskanje pozornosti, iskanje zaželjenosti, potreba po tem, da ti nekdo izkazuje pozornost, da se počutiš zaželjen–poenostavljeno-to je le polnjenje lastnega ega- in če je to ljubezen, potem sem jaz kitajski cesar…na koncu bom dodal še tale pregovor, ki mi dostikrat pride na misel, ko vidim kakšno nesmrtno ljubezen, ki se sesuje v črepinje…
Perhaps they were right putting love into books. Perhaps it could not live anywhere else
(W.Faulkner)
Zame osebno, ljubezen je preprosta, iskrena in predvsem ne potrebuje velikih besed, zadosti je kopica malih dejanj, ljubezen čutiš ali je pač ne
še ena misel o besedah in ljubezni, ponosu, strahu, grehu in odrešitvi…
“He had a word, too. Love, he called it. But I had been used to words for a long time. I knew that that word was like the others: just a shape to fill a lack; that when the right time came, you wouldn’t need a word for that any more than for pride or fear….One day I was talking to Cora. She prayed for me because she believed I was blind to sin, wanting me to kneel and pray too, because people to whom sin is just a matter of words, to them salvation is just words too.”
V svetu se ravno zato dogaja to, kar se, ker se večina predaja, nihče se ne potrudi, nihče ne pogleda vase, zakaj je nekaj, tako kot je. Ok, ni čist tako, je nekaj izjem.
S teorijo je pa vedno tako, da je idealna a ne. Če govorim o teoriji, ne pomeni, da vse to od ljudi pričakujem, saj tud sam delam napake iz katerih se učim in se skušam čim bolj približati tej teoriji. Če nisi prebral od mene še nikoli nič, kar se mi je zgodilo, me pač nisi dovolj bral. Pa tudi, če ne bi nikoli pisal o tem, to še ne pomeni, da se mi ni zgodilo nič slabega. Takega človeka ni. Se pa ne strinjam popolnoma z zadnjim stavkom. Življenje je polno odločitev, vendar nobena ni napačna. Vse so prave. Napačno je, če se ne odločimo. Napake so pa zato, da nas naredijo boljše, torej da se približamo neki popolnosti, ki je sicer nikoli ne dosežemo, vsi pa težimo k njej. V bistvu smo popolni v vsakem trenutku, točno takšni kot smo.
Tudi ko pišejo teorijo, kot ti temu praviš, pišeš o sebi. Saj ne prepisujejo iz knjig. In vsekakor imajo nekaj praktičnih spoznanj (tudi o tem, kar pišejo in kar poimenuješ teorija), če jo znajo pisati smiselno in skladno s temami.
Resnično lahko izpade, da je vse napisano idealno. Ampak to napisano idealnost je moč doseči in jo živeti. Ne ves čas, seveda ne, ampak prav v tem je finta, da če enkrat prideš do teh spoznanj o življenju, občutkih … na osnovi tega, da si sam o sebi toliko razmislil in se spoznal, če enkrat prideš do tega, boš vedno znova ob težavah, ki se ti bodo dogajale, ta spoznanja, ta način razmišljanja vklopil, vpogledal v sebe in si poiskal odgovore. Pri sebi. In več boš o tem razmišljal, lažje ti bo živeti. Neprijetni občutki bodo začeli izginevat, v tebi pa bo začel naraščat mir.
In mislim, da je to razlog, zakaj toliko pišejo “teorijo”… ker ko jo boš 100x prebral, boš mogoče ob nekem vprašanju, slišal kot odgovor te besede (to resnico) , ki jih sam sedaj poimenuješ teorija, in teorija ne bo več teorija, ampak tvoje vedenje.
Pa še to ni napaka. Neodločitev. Neodločitev v smislu, da iščeš, razmišljaš kaj in kako bi… to ni napaka. Je samo iskanje. Pač še ni bil čas za odločitev. Ampak… Slej kot prej pride do odločitve.
Če pa si mislil, da se odločimo, da se ne bomo odločili, no, tudi to je odločitev, mar ne.
Ponos je tisti, ki nas dela nesrečne. Hudo je , če se znajdeta dva takšna ponosna človeka skupaj. Ne gre se za egoizem, ampak bolj za to, da tisti, ki bo popustil, se boji, da bo drugi to v prihodnje izkoriščal. Boji pa se tudi spoznanja, da se je ponižal, pokazal svojo šibko točko.
Leta nazaj sem se noro zaljubila v tipa (je sedaj moj mož) in ga zaradi previdnosti tudi preizkusila. Po parih zmenkih sem ga postavila na preizkušnjo, bila sva dogovorjena za zmenek, nisem ga poklicala,nisem šla na zmenek, niti mu nisem dvignila telefona. Čakala sem kaj bo storil, bo odšel brez pojasnila ali me bo poiskal. Zgodilo se je drugo. Nikoli,res nikoli pa nisem tega izkoriščala.Če me ne bi takrat poiskal verjamem, da sedaj ne bi bila skupaj. Če bi on takrat na prvo mesto postavil ponos,bi sedaj tudi bila na dveh bregovih tako kot sta vidva.
V življenju je pač tako, da moramo včasih požreti svoj ponos,če si želimo dobro.
si ti prepričan, da nisi kaka dvojna osebnost?
včasih kako tako pametno napišeš, da si rečem: “mater, hudo lepo”, pol pa spet pride kaka tema in balistični izstrelek fali cilj za nekaj milj :))[/quote]
aleksandra se popolnoma strinjam. Zdi se mi da je rahlo kontradiktoren ce ze ni razcepljen:-)[/quote]
Tudi jaz se popolnoma strinjam
Farmacevtski nasvet http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/homedirs/12/d-Prakticno_usposabljanje/Modul/_2/PU-M2_Komunikacije_med_farmacevtom_in_bolnikom.pdf
Ponosna ljubi te http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/homedirs/12/d-Prakticno_usposabljanje/Modul/_2/PU-M2_Komunikacije_med_farmacevtom_in_bolnikom.pdf
Ljubezen je logična, zaljubljenost ni, tako je moje mnenje.
Ne bi rekla, da vesta da je to TO. Da stvar ne postane navada, se je treba trudit, trudit, trudit.
Bistvo ljubezni je KOMPROMIS. To pa ni pogojevanje, izsiljevanje, trmarjenje in čustveno izsiljevanje. Pa tudi ne beg, ko zaškripa. Ljubezen je trdo delo, najprej na sebi, pa tudi na zvezi.
Pa lep večer
Žena in mama
V ljubezni je celo devet deset.
http://sl.wikiquote.org/wiki/Ljubezen
Mostarski most so porušili takoimenovani hrvati in ne Srbi
http://www.youtube.com/watch?v=nh7sL75bChs
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
http://www.plima.info/index.php?option=com_content&task=view&id=10036&Itemid=62
Ne da mislim VEM…oba VEVA… ampak so se doleočene stvari zgodile, besede so se prehitro izgovorile…in sedaj čepiva oba na svoji strani brega….gledava kako se most ruši in nisva sigurna KDO če sploh kateri bo prijel prvi opeko in začel graditi. Preveč sva si podobna….[/quote]
Draga moja Ponosna , če želiš da se bo uresničila ta prava ljubezen mu moraš povedati , da ga ljubiš mu moraš tudi povedati.Ponos ali ljubezen ?? – Ljubezen draga moja Ponosna
It..
pa saj kako ljubezen uresničevati v partnerski zvezi je bistvo vprašanja tele naše ponosne , mar ne?
saj govori o tem da je prepričana da je to to, da ga torej ljubi in da želi z njim bit, ostal al kakorkoli že, nekaj trajnega zgradit….
Zdi se mi da avtorica sprašuje, kaj bi morala naredit, da bi imela lep odnos, brez kljubovanja, izsiljevanja, užaljenosti in podobnih fint, ki hromijo njun odnos- ali pa si želi obširne diskusije o čustvu ljubezni?
zdaj pa že več nisem ziher…
si sigurna da so bili srbi tisti , ki so ga zrušili? res je srbi imajo pri marsikateri svinjariji v BiH prste zraven, a pri mostarskem mostu jih ni bilo zraven, niti pri rušenju še manj pri gradnji novega[/quote]
Mislim da ni point kdo ga je rušil….ampak če so lahko ga ponovno postavili še lepšega ko prej z istim kamenjem….da je možno tudi v medsebojnih odnosih kaj podobnega.[/quote]
Verjetno ti ne bi bilo všeč , da on umre brez da mu poveš da ga ljubiš
Forum je zaprt za komentiranje.