Obupana ne vem kaj storiti?
Ula……
Umiri konje in zadihaj globoko, ne gledat sedaj z oči izjemno prizadete osebe, ki je na dnu, ker si čustveno izjemno prizadeta in še bolj vpletena v to spiralo.
Da dogaja se, da so tud moški na dnu, prazni, prizadeti,….. zato ker ima čustva, to je normalno in lahko si vesela, da si ob sebi imela takega človeka.
Moj nasvet je, da ga pokliči in mu svetuj, da bi se čim več pogovarjala, naj ti zaupa ime psihoterapevta in prosi ga, če se lahko tudi ti pridružiš psihoterapiji, saj ponavadi je to tud smisel psihoterapevta, da sliši obe plati, če želi res človeku pomagat. V kolikor ne želi, da si prisotna ga vpraši, če bi se lahko ti osebno zglasila pri terapevtu, da bi se pogovorila z njim. Ne bit vsiljiva, ampak nežno in razumno! Verjamem, da je težko, ampak zadrži se!
Če je res z njim tako hudo, ker sta prestala res hudo obdobje za vama in to pusti posledice, da se človek slej al prej zlomi govori s terapevtom, da ga pošlje na kliniko EKI, kjer ga bodo skušali spravit v kratkem času na noge. Svojemu partnerju, no bivšemu partnerju povej, da mu stojiš ob strani in mu želiš pomagat.
Ko sta izgubila otroka je on takrat bil bolj močan kot ti in te je vlekel gor, kar je bilo v njegovi moči, moške zmeraj po določenem času to doleti, nekak se to dogaja, ko ženska pride malo k sebi, se oni sesujejo, ampak verjemi, da je to normalno. Zato ne obupaj in verjemi, da je res seseden in prazen znotraj sebe, ker mu nič ne gre prav od rok in po njegovih željah
sem mu že takrat ponudila da grem z njim k psihoterapevtu in je bil sam tudi za to,vendar ko je prišel iz prve terapije je rekel da ne moram jaz it zraven in nato po tretji terapiji da je prišel do ugotovitve da je to to (skratka konec) in mi napisal po e mailu,niti da bi me poklical ne povedal v obraz.
ali pa provociraš! Toliko odgovorov si dobila, nobenega upoštevala, pa še kar naprej trumblaš po svoje.
Punca, daj se že enkrat vzami v roke, pusti vse za sabo, ne obremenjuj se več z njim – kar bo, pač bo!
Bemomast – midva sva se ločila po 35 letih zakona (kaj boš rekla šele na to). Bilo je težko, bolelo je, ampak sem se vzela “v roke” (dve leti je trajalo). Ne premišljujem več o tem – kar je bilo, je bilo – grem naprej! Pošlihtala sem si življenje, spoznala prijatelja, ki mi stoji ob strani, z nekdanjim življenjem se ne obremenjujem več, čeprav še imava z bivšim stike zaradi otrok.
Če bi se takrat ob ločitvi toliko obremenjevala s tem kot ti, me danes ne bi bilo več – psihično bi me strlo.
Upoštevaj, kar so ti svetovali in ne lapaj naprej! Vse lepo in oglasi se, ko boš spoznala nekoga, ki ti bo stal ob strani!!!!!!
Forum je zaprt za komentiranje.