Najdi forum

Splash Forum Arhiv Ženski in moški čvek Obupana ne vem kaj storiti?

Obupana ne vem kaj storiti?

Ne sem jo imela samozavest tudi veselje vse,ampak me je tako globoko prizadel,ne vem očitno sem ga več kot preveč kovala v zvezde da je moški mojih sanj in zbilo me je dejstvo da po vsem vseh teh letih ki sem ga ljubila sedaj na koncu zanj ena velika smet,nihče in nič… Ja saj hodim tudi jaz na terapije ker enostavno sama tega ne bom zmogla borim se vsak dan znova in je prekelnska ta borba so dnevi kot včeraj in danes ko mi solze samo polzijo od bolečine,telo ne sprejema hrane ne občuti teka skratka bori se za obstoj… In ja problem ker se več nimam rada kot sem se imela mojo samopodoba ni je več,upam da bom z strokovno pomočjo lahko ponovno vzpostvaila stik s samo s seboj,ker sama več ne zmoram in sem sposobna še storiti kakšno bedarijo samo da ne bi tako bolela ta občutja:(((.


Tvoja samozavest je bila le navidezna, ki ti je lepo služila, dokler se nisi soočila z izzivom.
Podobno, kot če nekdo reče, kako preprosto je priplezati na Mount Everest, ker si to samo domišlja ali gleda po TV. Če pa bi to sam poskusil, pa bi najverjetneje tam umrl.
Podobno je s samopodobo. Samopodoba je celota predstav, stališč in sodb o samem sebi. In osnove naše samopodobe se zgradijo že v prvih letih življenja.
Samopodoba je vse tisto kar si mislimo o sebi, pa čeprav je skrito v najtemnejših kotičkih nas in kljub temu, da se prepričujemo, da smo samozavestni, pride resnica v ključnih trenutkih na dan.
Seveda je oblikovanje dobre samopodobe (samozavesti) precej težka naloga, saj si moramo zgraditi samospoštovanje in si priznati, da smo sami zase največja vrednost. Če tega ne dobimo v nazgodnejšh odnosih v izvirni družini, lahko kljub temu, veliko naredimo z delom na sebi.
In delo na sebi pomeni to, da se s pomočjo terapevta dokoplješ do vseh nezavednih vzorcev, ki gradijo tvojo nizko samopodobo in ki prihajajo zdaj na plan v obliki depresivnih in samokritičnih misli, da se nimaš rada……
Tako boš spoznala, da je bil ta fant le tvoj sprožilec tega, kar si že od nekdaj nosila v sebi in je bilo le vprašanje časa, kdaj se boš morala s tem soočiti.

No, draga Ula, po napisanem in prebranem lahko samo pozdravim tvojo odločitev o strokovni pomoči. Vztrajaj.

Vedno najprej reši sebe, ostalo se bo poštimalo, kot se mora.

Želim ti, da bi čimprej splezala iz začaranega kroga v katerem si se znašla in da postala spet vesela 😉

Drži se!

ja vsekakor bom vstrajala,ker enostavno ne moram več brez pomoči,preveč me je ta situacija sedaj potolkla in vse izgube ki sem jih morala dati skozi,je pustilo velik pečat na moji duši,srcem in psihi. Mogoče na zven zgeldam ok (no razn da mi ljudje pravijo da se bom zlomila ker sem shujsala zaradi tega že 9kg),vendar v notranjosti pa je stanje kritično. Vem vsi mi pravijo saj se boš pobrala ampak zakaj mora to tako boleti,zakaj enostavno ne moram reči “tak ko ga j….” no mogoče ker sem preveč čustven človek in sem ga imela preveč rada verjetno še bolj kot sebe:(,in sedaj se mi to maščuje on hodi po svetu dobre volje,jaz pa popolnoma zlomljena:(.

Mislim da se je tvoj ljubinec navlical tvojih lepih besed .
Zato je najbolje dagres sama na kakšno zavbavo kajti boš lahko dobila bolšega moškega ki bo zate primeren .
Vendar se moreta imeti potem z njim še bolj rada .


Zakaj mora boleti?
Ne zato, ker si “preveč čustven človek” (to je dobro, da si čustvena) ampak zato, ker so tvoji odzivi na lastna čustva napačni.
Ni tu on nič kriv, ti sama sebi to počneš in tisti, ki ti pravimo, da boš že prebolela, imajo/mo prav, ker, ko se boš naučila drugačnih odzivov bo tole vse skup le še smešno…
Odzive na različna čustvena stanja se učimo od svojih staršev že kot otroci, ti si pač imela smolo, da se nisi naučila tistega kar naj bi se. Očitno nisi imela pravih pogojev zato je sedaj na tebi, da sama popraviš to zablodo ne pa da obupuješ nad “zlo usodo” 😉

******** [i]Ne govoriš ničesar, o čemer je vredno govoriti, če s tem nikogar ne vznemiriš. (Galvin K.)[/i]


Zakaj mora boleti?
Ne zato, ker si “preveč čustven človek” (to je dobro, da si čustvena) ampak zato, ker so tvoji odzivi na lastna čustva napačni.
Ni tu on nič kriv, ti sama sebi to počneš in tisti, ki ti pravimo, da boš že prebolela, imajo/mo prav, ker, ko se boš naučila drugačnih odzivov bo tole vse skup le še smešno…
Odzive na različna čustvena stanja se učimo od svojih staršev že kot otroci, ti si pač imela smolo, da se nisi naučila tistega kar naj bi se. Očitno nisi imela pravih pogojev zato je sedaj na tebi, da sama popraviš to zablodo ne pa da obupuješ nad “zlo usodo” 😉

******** [i]Ne govoriš ničesar, o čemer je vredno govoriti, če s tem nikogar ne vznemiriš. (Galvin K.)[/i]

Zakaj mora boleti?
Ne zato, ker si “preveč čustven človek” (to je dobro, da si čustvena) ampak zato, ker so tvoji odzivi na lastna čustva napačni.

Ne mene so vedno učili bodi poštena,iskrena do oseb (partnerja) ne laži jim,povej jim resnico,kar sem tudi mislila da moj bivši bo ampak sem se krepko zmotila,žalostno le da sem tako dolgo bila s to osebo in tega prej nisem opazila da mi v obraz laže. No človek bolj je iskren bolj ga življenje tepe,večja “baraba” si lepše ti gre.

Ni tu on nič kriv, ti sama sebi to počneš in tisti, ki ti pravimo, da boš že prebolela, imajo/mo prav, ker, ko se boš naučila drugačnih odzivov bo tole vse skup le še smešno…

A ne ni kriv, ko sem ga vprašala če me še vedno ljubi,če želi da grem,sem mu rekla naj mi prosim pove in je bil njegov odgovor,da ne želi da grem nikakor,ter da me ima rad in da ljubiti in imeti rad je za njega eno te isto,in ne vem to je zame laganje in zavajanje človeka,ko pa je dal konec pa niti ni mi povedal v obraz,ampak samo napisal preko viberja da misli da je to to. In potem naj jaz ne bom čustvena razvalina,zaradi tega ker sem na mojo žalost tega človeka ljubila in mu stala ob strani v hudih časih in dala zaradi njega marsikaj v mojem življenju skozi in si na koncu to zaslužim in na tak način,ne vem meni se ne zdi da bi to zasluzila. Lahko bi mi povedal takoj in direktno v oči ne vem,glej nimam te več rad ne želim biti več s teboj…….ne pa da je ko mi je rekel da potrebuje čas da je pod hudim stresom zaradi službe,da ni srečen,da je prazen,da trenutno ne čuti nič in me postavil pred prag (živela sva skupaj naredila mansardno stanovanje pri njegovih) mi se govoril naj ne vzamem vseh stvari in da še to ni konec da bo šel k terapevtu in da naj mu samo dam čas,me naslednji dan klical in rekel ter rotil,da naj prosim ne obupam na nama ker ni vse tako črno,da ni to še konec. Nato pa češ po tretji terapiji,da on misli da je to to in da je sedaj postal egoist,ter da se ne obremenjuje več z drugimi,da je zadihal na polna pljuča.

ammm…ne morm se strinjat s tabo, kr ti je vse lepo razložu in te prosu, da nardita mal pavze, da sam pr seb razćisti… glede na to, da je res bil pri terapevtu, se ti ni lagal…. tebe boli, kr ne razumeš po moje…. postav se v njegovo kožo, pa še enkrat premisl…. tud tipi majo psihične težave, nismo sam ženske zmedene… dej času čas… ne bo se svet podru…

ja sem mu tudi rekla da mu dam čas ampak je najprej kot že rečeno me prosil da naj ne obupam nad nama,sem mu tudi rekla vredu da ne bom,nato pa po treh terapijah pa napisal da misli da je to to in konec,kao da se je oddaljil. Ja vem da je mogoče nekaj na tem da ima stres v službi samo zaradi tega ne odrivaš človeka stran od sebe no “če” ga imaš rad kar pa tu očitno ni to,eh saj ne vem več… Saj mi jih kar nekaj pravi glej pusti ga slej ko prej bo dojel kar je naredil in se prijokal nazaj, ampak to je tako ne vem ker enostavno več ne razumem kako moški “tikajo” kaj jim gre po glavi da naredijo kaj takšnega in prekinejo vse kot da nikoli ni bilo ničesar? Ampak probala se bom fokusirat nase iti nekako naprej brez da bi pretirano upala na njegovo vrnitev (čeprav v skritem kotičku upam in vem da ne smem) in pustila času čas pa bo kaj bo vpliva na kar se bo zgodilo tako nimam.

če se je tko odloču, to spoštuj…hvala bogu, da je to naredu zdej, k pa da bi že mela z njim otroka recimo….po 12. letih te nekdo ne more kr nehat met rad…lahko pa, da res ne čuti več tolk do tebe in tega pač noče vlečt še naprej…v tem primeru si itak ti zaslužiš neki bolšga….včasih ne razumemo zakaj se nam neki zgodi v življenju…ko boš na situacijo gledla po enmu letu al pa dveh, ti bo pa kristalno jasno zakaj in boš vesela, da je blo tko… vrjem… in tud če te bo potem hotu nazaj, kot to počne večina, ki kasneje vidi ka so mel…njegov problem…. najslabše je skakat skupi pa narazn, ti povem iz lastnih izkušn…če ni to to, preboliš in greš dalje, da ne mučiš sebe…boš zdej trpela mogoče pol leta, ampak se bo splačal, k bo vse za tabo…. 🙂

res me znaima, od kje ženskam ideje, da morajo vedno povedat kar mislijo in da je za zvezo nujno, da partnerju (ki mi mimogrede RES NI do tega) tedensko utrujajo z večurnimi pogovori o čustvih?

zakaj večurnimi pogovori o čustvih? Od kot ti takšno mišljenje?

Zaradi:

intakodaljeintakonaprej, to je teorija, v praksi pa to pomeni neeeskoooončne pogovore in sms-e o “o čem razmišljaš”, “a me še ljubiš”, “a hočeš, da greva narazen”…
ne poznam ženske, ki bi to temo načela enkrat (in nikoli več), pri tisti ki s tem začne, je moški obsojen na doživljenjska spraševanja in dvome “a me maš rad”, “a dobr zgledam”, ……………..

ne to ne drži vprašala sem ga ko sem videla da je brezvoljen,pred tem ga nisem spraševala o tem ker sem “vedela” da me ima rad,ko je pa postal tak pa sem ga vprašala. Pa takih zadev a dobro zgledam tudi ni bilo tako da……

se pravi, ti nas hočeš prepričat, da pišeš kilometrske razprave o svojih čustvih ekskluzivno samo na forumu, partnerju pa s tem prizanašaš???

tako kot sem napisala nisem ga pred tem napadala po tvojem in luknjala z vprašanji šele ko je spremenil,vedenje.

Pisala sem ker me zanimajo mnenja ljudi na takšne reakcije,in kaj se dogaja v človeku ko to naredi? Drugače ne bo pisala. Drugače pa če kaj takega nisi sama doživela dvomim da veš kako je in kako se človek počuti in kaj doživljla.

glede na to, da verjetno noben ni doživel, kar si ti, ker verjetno noben od tu s tvojim fantom ni hodil, ne vem, zakaj sploh sprašuješ 🙂

drži da ni noben hodil z njim… jaz vem zakaj sem pisala in tisti ki so mi podali svoja mnenja sem jim hvaležna za to, drugače tudi ne bi pisala na forum čisto tako.


Torej ti si naredila vse tako kot se ti zdi prav, kakor čutiš, da je prav zato si lahko zadovoljna s sabo, si nimaš kaj očitat.

Lahko bi ti pa ti ni! In kaj sedaj?Ni ti povedal, ker še sam ne ve pri čem je in tebe sedaj boli…kaj?
To, ker on ni povedal al to, da si se ti sama zmotila pri njegovi oceni o poštenih namenih?
Mislim, da je to slednje in sedaj v njem iščeš opravičila, vališ krivdo naj, trpiš, se smiliš sama sebi, si očitaš stvari na katere bi morala bit ponosna.
Glej, če je tako kot pišeš s ti s svoje strani naredila vse kot je treba. Si bila poštena, iskrena, si mu zaupala…itd. On je vse to izrabil, ni cenil kar si mu dala, torej boš vztrajala v svojem obupu, ker nekdo ni bil tak kot naj bi bil?
Kot, da je edini…

Tvoji odzivi na njegovo obnašanje so neprimerni.
Stavim, da si spregledala kup znakov, ki so ti govorili, da nekaj ni tako kot bi moralo biti zato bi bilo prav, da se naučiš prepoznavat stvari, take kot so, in si ne delaš iluzij in ne kriviš drugih za lastno nesposobnost, neodločnost in posledično nezadovoljstvo.

******** [i]Ne govoriš ničesar, o čemer je vredno govoriti, če s tem nikogar ne vznemiriš. (Galvin K.)[/i]

no ljudje ki me poznajo vedo kakšna oseba sem,vem da preko foruma človek tega ne mora vedeti,skratka povpraševala sem za mnenja ne obtužujem ga,kar je je to da sem globoko nad njim razočarana ker sem bila do njega vedno iskrena in mu tudi rekla če kdajkoli ne želi biti z menoj naj mi pove v obraz,ker ne maram laži.
Ja očitno sem tega človeka preveč kovala v zvezde in sedaj imam kar imam. Če pa ti tako misliš da so moji odzivi na njegovo obnašanje neprimerni pa tudi prav tvoje mišljenje.

Zelo dobro si mu odgovorila.Kako se obnaša On_ PA NIHČE NEVE!!!

drži,da to ne ve nihče. Vsekakor bi mi bilo pa vsaj malo lažje če bi mi povedal takoj kako je na stvari,ne pa me še zavajal. Ampak sedaj tako je kakor je če je on srečen pa naj bo,mogoče bo enkrat ugotovil kar je imel in je izpustil,do takrat pa jaz upam da bom našla svojo srečo in notranji mir ki mi bo omogočil ponovno zaupati moškim,kar sedaj ne.

Meni deluješ skrajno naporna oseba. Če ni kaj drugega zadaj, ima tvoj biser psihične težave in namesto podpore dobi pod nos neke otroške finte kot so “zažgi slike”… mislim….nezrelo in osnovnošolsko. Si res stara 32? In v vsej svoji sebičnosti verjetno nisi bila sposobna prepoznat klicev na pomoč, zdaj pa te je odrezal, ker te ima poln kufer. V bistu po tvojih postih zgleda, da sta drug drugega izčrpavala. Spravi se k sebi!

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close