Obsojanje in žaljivke
Veseli me, da si se vživel v moje pisanje. In strinjam se s tem, kar si zapisal. Je pa res, da je včasih “vsiljivi osebi” treba dati vedeti, da je prekoračil/a mejo dovoljenega (ne zato, da bi se partner dobro počutil, ampak zaradi samega sebe). Seveda na kulturen, diplomatski način. Nekateri so namreč do te mere egoistični in tudi nespametni, da ne želijo brati “med vrsticami” in jim je včasih treba kaj tudi “narisati”, da razumejo sporočilo. Tako kot se ženskam dogaja, da je kakšen tip “preveč vztrajen” in mu je treba dati jasno vedeti, da te ne zanima, se tudi moškim dogaja, da kakšne ženske ne odnehajo.
Saj je (spet) logično. Če si z nekom zato, ker ga imaš resnično rad in, če je on s tabo, ker te ima resnično rad, to pač čutiš, veš, ker se to kaže skozi ves čas, skozi ves odnos v vsakem trenutku. In vsak od njiju prav dobro, da je točno tak kot je, drugemu všeč, da ne rečem popoln in ko imaš ob sebi takšnega partnerja, ne iščeš, ne potrebuješ in ne želiš nikogar drugega. Ko se oba tega dovolj močno zavedata, se zgornjim primerom z lahkoto izogneta brez občutka ogroženosti.
Ko pa tega občutka zaupanja z nekom nimaš, pa si z njim zaradi nekih drugih razlogov, ki pa niso tako močni in trdni, da bi neka zveza, odnos, zdržal take in podobne preizkušnje. Zato prihaja nonstop do konfliktov, dvomov, prepirov. To pa ni več izraz ljubezni, pač pa prej posesivnosti. Takšni odnosi ponavadi temeljijo na občutku, da si nekoga lastimo in mu tudi ne dajemo vse svobode. Preprečujemo mu to in ono, da je ne bi prišel v kakšno skušnjavo, ki bi ogrozila trenutni odnos. Tak človek se v zvezi ne počuti ne svobodnega, ne ljubljenega, zato sploh ni čudno, da je drugi partner ves čas negotov v zvezo, saj nima zaupanja vase, da lahko partnerja ob sebi obdrži. To si pa vsi več ali manj želimo. Ampak, da to uspešno izvajamo, se moramo najprej zelo dobro spoznati, z drugimi besedami sprejeti. Ko se najdeta dva takšna skupaj in sta si všeč, je to zelo dober osnovni temelj za srečno in zadovoljivo partnersko zvezo. Seveda pa je to samo temelj, za kaj več so pomembne tudi pogled na svet in želje, kjer je dobro, da so dost podobne, da jih skupaj lažje uresničujeta.
Kaj naj rečem glede tistega, kar je napisal On, zgrešil si namen mojega sporočila. Posesivnost in ljubosumje sta strup vsakega razmerja, mislim da sva tu enakega mnenja. In najbolj ljubosumen je največkrat ravno tisti, ki bi tudi sam varal. Vendar pa še vedno ne moremo mimo tega, da pri iskrenih čustvih ni “popolne hladnosti”. In življenje ni vedno matematika. Včasih znamo tudi sami sebe presenetiti.
Ne razumem, kaj hočeš povedat s tem.
Če to izreče nekdo, s katerim si si blizu, te pozna (kot pozna tudi tvoje šibke točke), drugače pa se mi ne zdi smiselno skakati v luft, če ti to reče virtualna ali pa random oseba. Mene sicer moti pljuvanje in očitni primitivizem anonimnih oseb (ki v resnici niso anonimne), ker se mi zdi, da bi neka osnovna kultura obnašanja morala bit na javnem kraju (kot je tudi javno odprt forum). Ne maram tud načrtnega netenja sporov, torej provokacij. Takrat se krasno vidi, kdo se zna obvladovat in kdo ne. In če se ne znaš, je to krasna prilika za naučit se 🙂
Seveda vsiljivi osebi daš vedet, da te flirtanje oziroma njeno prizadevanje ne zanima. Saj to pokažeš že z mimiko in izbiro besed. Če pa ne dojame, poveš pa direktno ali se umakneš, ko ni več zabavno za oba.
Se ne strinjam, da je najbolj ljubosumen ravno tisti, ki bi tudi sam varal. Lahko je, seveda, ni pa to pravilo. Daleč od tega. Nekdo lahko ima povsem poštene namene in si želi le svoje partnerke, ampak je toliko nesiguren vase, zaradi nizke samopodobe, da se za njo ustraši, ker se boji, da jo bo izgubil. Ne ceni se dovolj, ne verjame v svoje pozitivne lastnosti. Nekdo, ki se ne ceni, tudi tega občutka od drugih ne dobi vedno. Takoj, ko bo nekdo rekel nekaj, kar se ne ujema z njegovo predstavo, se bo ustrašil, da mu nekdo želi kaj slabega. Partnerka bo nedolžno govorila z moškim, recimo sodelavcem, partner pa lahko zaradi lastne nesigurnosti posumi, da se dogaja nekaj več. Nad domišljijo pač nimamo vedno nadzora, ker navadno izhaja iz naših slabih izkušenj ali pa izkušenj drugih. In, če potem bolj kot partnerki, verjamemo tej domišljiji, lahko postanemo ljubosumni, tudi posesivni. Pri tem pa sploh ni nujno, da bi sami partnerko prevarali, če bi imeli priložnost. Seveda pa obstaja tudi ta možnost.
Še nekaj bi dodala. Saj v osnovi sem enakega mnenja kot Marko. V vsakem odnosu, zvezi, je na začetku težko, ker partnerja šele spoznavamo in normalno je, da je tudi več negotovosti. In tudi preizkušnje se na začetku kažejo v veliko hujši obliki, kot bi se kasneje, ko sta se partnerja že dobro spoznala, zato je treba imeti na začetku več razumevanja za nasprotno stran. Tudi, ko se zaposlimo v drugem podjetju, smo na začetku bolj zadržani, sčasoma pa postanemo bolj odprti. No, pri nekaterih je ravno obratno, najprej so preveč odprti, nato pa postanejo zadržani :), vse je odvisno od okoliščin oziroma značaja posameznika.
Da se ne bi preveč oddaljili od osnovnega vprašanja na začetku, naj rečem le to, da se je v primeru provokacij najbolje “umakniti”, ne nujno iz prostora, le odgovarjati/reagirati ni treba nanje. Če na provokacijo, žalitev, obsodbo, odreagiramo, s tem dajemo “našemu nasprotniku ali drugače mislečemu” le dodatno izhodišče, da s svojim ravnanjem nadaljuje. Tako provokator ve, da je njegova provokacija padla na “plodna tla”. Provokatorji so predvsem željni pozornosti in ker je na drug način ne morejo dobiti, to poskušajo doseči s provokacijo. Osebno poznam primer take provokatorice. Če pozornosti ne more zbuditi z novo obleko ali govorjenjem o njenem privatnem življenju (kar nas prisotne večkrat niti ne zanima), potem začne ali opravljati ali provocirati.
Drugače pa je, če ima nekdo o neki stvari drugačno mnenje, kar je pogost pojav. Takrat ga je treba pustiti, da pove svoje in kdo ve, mogoče na koncu celo ugotoviš, da je imel tehten razlog, da je nekaj povedal ali napisal.
Zanimivo Cranberry povedal sem isto stvar z nekoliko manj besedami kot Marko in z njim se strinjaš z mano pa ne :). Saj je logično, on je dodal razlago jaz sem napisal le nekaj dejstev.
Podobno se je zgodilo v oni temi o ličenju, ko je Krivokljunčica prebrala/razumela moje besede, da sem v temi o prehrani domačih živali “doma”, kot nekaj ponižujočeda kot provokacijo v stilu ka pa baba ve…. Sicer potem, ko sem ji s pomočjo Katjenke podal svoje mnenje, da za branjem etikete obstaja še mnogo, mnogo več ni več odgovarjala, tako da ne vem ali se je kaj novega naučila ali je samo še bolj razočarana/užaljena in se počuti v stilu ka pa baba ve…
Niti ni pomembno zame, je pa prav, da se človek, če že pisari po forumu, pripravi tudi na take stvari, da se ljudje ne bodo vedno strinjali s tabo in da ne rabiš bit užaljen, niti se ne rabiš umikat, če imaš še kaj za argumentirat, če nimaš pa tudi nisi “izgubil”, si lahko samo pridobil.
No v glavnem ne smeš bit preveč “sadni” in prec zgnit, in to gnilobo raztresat okrog….Hi, hi,hi…
On_ nikar ne bodi užaljen :). Jaz sem ti želela povedati le to, da ni nujno, da je partner ljubosumen ali posesiven, če mu ni vseeno, da se nek drugi moški preveč suče okoli njegove drage. Lahko gre za slabe izkušnje iz preteklosti in strah pred izgubo je prisoten praviloma na začetku vsake zveze, ker partnerja še ne poznamo dovolj dobro. Marsikaj je odvisno tudi od komunikacije med partnerjema. Če je slaba komunikacija, je tudi več dvomov. In, ko imaš občutek, da partner nekaj skriva, potem domišljija dela na polno. Včasih niti ni nujno, da partner nekaj skriva s slabim namenom, lahko se boji reakcije partnerice.
Saj nisem užaljen 🙂
Se kar strinjam s teboj. Imaš tudi take, ki se namenoma spogledujejo im potem čakajo da bo partner reagiral, če ne ga obsodijo, da mu ni mar, če reagira je pa nasilen….
Zato menim, da mora vsak sam poskrbet za tako “neprijetnost”, če mu je mar za partnerja ne pa nanj prlagat odgovornost.
Ti samo glej, da se neboš zjoku, ko te naslednjič užalim…kekec. [/quote] Joj nisem opazil, da ima nekdo nik sadni…..cccccc
Dojela sem jih tako, kot si jih napisal. Ti pač svoje tumbaš, selektivno bereš in luščiš neke svoje resnice, ki nimajo neke tehtne podlage oz. nisi sposoben (vsaj v tisti temi) bit kritičen do svojih besed in jih postavit v en širši kontekst. Torej bi si upala trdit, da je bilo ravno obratno, namesto da bi razmislil o mojih besedah, si jih kategorialno označil za nesmiselne.
Užaljena pa nimam kaj bit. Sčasoma ob bukovih mnenjih pač neham sodelovat.
p.s.: Tole v stilu “kaj baba ve” ti je dobro napisala že Jasno in glasno, pa si pač povzel njene besede. Projekcija … zeh
Ampak v tem primeru ti od njega pričakuješ nekaj drugega, kot od sebe..Namreč za osvajanje velja isto, kot za provociranje…Ne more te noben moški osvojiti, če sama tega ne dovoliš.
Če ženski zaupam, potem me nima kaj skrbeti in je nesmiselno na takšno provokacijo odgovarjati oz. braniti žensko….
Razen, če ženska potem še sama provocira in hoče od svojega moškega neko dokazilo, da je pravi moški, ki jo bo branil pred osvajalci….Ampak takšna ženska je za moje pojme otročja…..Pametna ženska bi le šla stran od provokatorja, ne pa igrala bedne igre.
Raje sem sam, kot pa imam takšno žensko, ki od mene pričakuje, da bom se ukvarjal s provokatorji, se z njmi tepel ali ne vem kaj….
Se strinjam.
Robi, kdo je sploh rekel, da se pričakuje, da bi se partner tepel z drugim moškim? Še na misel mi ne pride, da bi to pričakovala od partnerja. Ne mislim pa razlagat, zakaj sem se tako pošalila, ker očitno nisi razumel in bi moja nadaljnja razlaga lahko povzročila še več nerazumevanja. Sploh pa tvoj dostavek…raje sem sam, kot pa da imam takšno žensko…saj me sploh ne poznaš in ne moreš vedeti kako ravnam v zgoraj navedenih primerih. Če si se pa odločil biti raje sam kot imeti žensko, ki ti ne bi bila po godu, je to tvoja pravica.
Težko verjamem, da ti je vseeno kaj ti nekdo napiše…Če bi nekdo v vsakem odgovoru na tvoj post, uporabil še žaljivko, bi hitro nehala z njim komunicirati.[/quote]
Ja bi nehala pisati, ker se mi zdi neprimerna komunikacija in ne debatiram s provokatorji. Žalim pa jaz ne. Morda kako pikro napišem, ampak tukaj je itak 90% zafrkancija. Ki se na daleč vidi, ker je zraven en kup smajlijev. doh ;))
Kako veš, da ne žališ?
Saj ne moreš vedet kako se počuti nekdo, ki bere tvoje prispevke. Tudi jaz lahko napišem, da ne žalim pa se ti ne boš strinjala s tem 😉 :)))
Verjetno na tvojem ekranu bereš nekaj drugega kar jaz na svojem 😉
Lahko je žalitev že to, da nekomu rečeš, da te ima za ka pa baba ve, se ti ne zdi?
Nikoli ne moreš vedet kje je meja, ko je nekdo že užaljen. No, čisto po pravici povedano nisem bil užaljen bi si pa želel nekaj več razumevanja, sprejemanja drugačnosti in da ni vse resnica, kar na etiketi piše. Žal mi je da sta z Bibitko nalimali name tako etiketo…. :))))
zakaj bi ti bilo žal? Saj etiketa ni nujno nekaj slabega; dobra etiketa lahko celo poveča “vrednost” etiketiranega “blaga” 🙂
Tisti, ki se sekirate za take nepomembne stvari kot so žaljivke preko foruma itak ni vse uredu z vami. Če vas pa je celo mogoče užalit na takšen način, potem si pa niti predstavljat nočem kako handlate kaj podobnega šele v živo, recimo kje na jobu kjer vam sodelavec, stranka pripomne kakšno neokusno.
Res zanimivo temo si odprl Marko….NOT. Spomni se še enkrat kaj vse so ti že pisali uporabniki : katenjka, matjazko, spider, vključno z mano. Preveč si resen, suhoparen, preveč fiolozofiraš in preprosto preveč dolgočasen sodeč po teh tvojih komentarjih. Pa ne nabijaj nekaj v 3 krasno, da je problem v nas, ker se nas je že veliko nabralo, ki smo podobnega mišljenja. Delaj na sebi in ne bodi tak cepec še v nadaljnem.
Forum je zaprt za komentiranje.