Nova razmerja, samski lajf

Ah ne to. Imam recimo znanca, ki živi v Ljubljani in kateremu se je zdelo zaradi razdalje prenaporno imet punco na Štajerskem in je potem zadevo namerno opustil in iskal novo “ljubezen”.
Jaz sem bila ob tem kar mal zgrožena, ko mi je to povedal. Kot da kar tako malo zamenjaš,kot da bi si kupil nove kavbojke. Ne vem ali sem jaz prevelik romantik al kaj. Meni se še vendo zdi zelo smiselno, da greš za ljubljeno osebo tudi na konec sveta, če je treba. :)[/quote][/quote]

Meni je to – iti na konec sveta – tudi blizu. Verjemi, da je pri tvojem znancu razdalja samo izgovor, ker vse skupaj ni bilo tisto, kar je pričakoval.

pod črto:
splača se investirati v domove ostarelih … ker vas bo ogomno pristalo tam že zato, da boste v socialnem okolju ☺

Dober primer relativnosti “razdalj”. 😉

Žalostna sem, ker ne premoreš prav nič romantike…:)

Žalostna sem, ker ne premoreš prav nič romantike…:)[/quote]

srce … romantiko zganjam, ko mi bejba nasloni bedro na bok ☺ … ali pa vsaj v objemu dvigne levo nogo pod kolenom ☺ ♥

vse drugo razumem v € ☺

Mogoče je pričakoval, da se bo ona vozila k njemu. :))

Žalostna sem, ker ne premoreš prav nič romantike…:)[/quote]

srce … romantiko zganjam, ko mi bejba nasloni bedro na bok ☺ … ali pa vsaj v objemu dvigne levo nogo pod kolenom ☺ ♥

vse drugo razumem v € ☺[/quote]

Jezus….kam gre ta svet?:)

Mogoče je pričakoval, da se bo ona vozila k njemu. :))[/quote]

Ne bi vedela, kaj je pričakoval. Ampak zdi se pa mi, da je medtem preizkušal še druge kandidatke. Pač internetne zmenkarije. 🙂

Zdaj še samo rabi tvoj malo popestritve, npr. ljubico, da mu ni dolgčas v tvoji “titanic romanci”. :)))
“Um bo šel za srcem”, malo klišejsko izrabljena fraza koprnečih objokanih najstnic, a ne? 😀

Ne vem kakšne so fraze najstnic. To že dolgo nisem več. 🙂 Kot poznam najstnice, pa je pri njih več hormonov kot pameti. Se mi pa zdi, da je bolj od te fraze klišejska tvoja predstava o neki zvezi. Zakaj bi pa on moral imet ljubico? Zakaj ne bi recimo jaz imela ljubimca, če se že gremo neke popestritve scenarijev? :)))
Nisem tiste vrste ženska, ki se boji nekih fantomskih ljubic in vsake ženske kikle, ki pride mimo. Ljubice ne ogrožajo nobene zveze. Niti niso razlog za propad neke zveze. So samo posledica v že tako ali tako zj… zvezi. Pogosto tudi ženske same svoje može pripravijo do tega, da se »tolažijo« kje drugje. Lahko me je kvečjemu strah, da bova midva sama uničila zvezo, ne pa neka ljubica. Jaz se z drugimi ženskami ne obremenjujem. Ponavadi je bilo bolj tako, da so druge ženske z mano. Pa še to po nepotrebnem.
Itak pa moj lajf ni neka pravljična romanca. Tudi kar se tiče zveze. Predolgo sva skupaj, dlje kot traja povprečni zakon v Sloveniji, da ne bi vedela tudi kaj je drama v nekem odnosu. Večna idila je možna samo v tistih zvezah, ki se začnejo z zaljubljenostjo in končajo, ko ta zaljubljenost izpuhti, skratka ne trajajo dolgo. Pri vseh ostalih zvezah pa je tako, da slej kot prej naletijo tudi na težave. In te težave so lahko v različnih oblikah, ne nujno v obliki ljubice na dvometrskih nogah, z okroglo ritko in štrlečimi joški. Midva z mojim sva recimo v zvezi in v življenju na sploh dala veliko stvari skozi, se srečala tudi s preizkušnjami, kakršne nekatere nikoli ne doletijo. Dvomim, da bi še kaj ostalo do naju, če bi naša zveza temeljila zgolj na nekem matematičnem seštevku plusov in minusov. Biti mora nekaj več od tega, da se zavedaš, kaj je v igri. Da se zavedaš, da ne gre samo za to, da lahko izgubiš mašino, ki ti kuha in pere ali pa stroj, ki skrbi za družinske finance in ureja vrt. To je hitro nadomestljivo. Nekatere druge stvari pa niso nikoli. Mogoče se tega nekateri začnejo zavedat šele ko se jim zgodi, da bi vse to skoraj izgubili.
Um bo šel za srcem…. Mogoče se to tebi sliši koprneče. Pač stvar tudi tvojih dosedanjih izkušenj. Jaz pa to dojemam zelo realno, da lahko um najde rešitve tudi za srčne želje, če so te res srčne. Hočem povedati samo, da se ne strinjam s tem, da bi človek, ki recimo ni več najstnik in rosno mlad, moral pri iskanju partnerja razmišljat strogo matematično, ocenjevat partnerja kot plemenskega konja na dražbi; Aha nima najboljše postave, ampak hitro galopira oziroma dobro kuha. Ne, ta ni najbolj pametna, ampak ok, ima dobro postavo, bo za ponucat. Hmm, ta živi predaleč, pa vseeno ni tako dobra kobila, da bi se splačalo zaradi nje tako daleč jezdit vsak teden, se najdejo takšne kobile tudi v Ljubljani. Itd. Pri takšni logiki se lahko v zvezi hitro pojavi kakšna ljubica. Pa še marsikaj drugega.
Jaz si v življenju nisem nikoli dela nekih utvar, nerealnih predstav o bilo čem. Vem tudi, da je moški samo moški in da se v življenju lahko zgodi marsikaj. Tudi ljubice. In tudi razpad zveze. Ampak če se zavedaš, da je v igri veliko več kot zgolj še ena kobila, ki jo lahko zamenjaš z novo na nedeljski dražbi, je večja verjetnost, da boš v neki zvezi vztrajal tudi takrat, ko se pojavijo težave. In te slej kot prej se pri vseh. In če nisi svojega partnerja imel nikoli iskreno rad, bil nor nanj, gradil z njim nekaj več kot zgolj skupno nepremičnino in vztrajal z njim zaradi nečesa več kot so zgolj skupni otroci in krediti, potem lahko ta zveza hitro postane breme.
Sem finančno neodvisna, moj mož je finančno neodvisen. Ne omejujeva se. Nasprotnemu spolu sva oba zanimiva. Kadarkoli bi lahko šla vsak po svoje. Ampak zaenkrat še vedno oba verjameva, da sva najboljša, ko sva skupaj. In ne zgolj zato, da imava redni seks in da si lahko deliva stroške. In ko iz kakršnegakoli razloga ne bom več verjela, da je tako, da je boljše za naju, da sva narazen, da ni več ničesar nematerialnega, kar bi naju povezovalo, definitivno ne bom v zvezi vztrajala samo zato, ker on zna zamenjat žarnico, še manj pa zaradi prepričanja, da je to boljše za otroke, da recimo cele dneve gledajo dva napsihirana osebka. Da bi zaradi takšnih praktičnih razlogov sploh začela neko zvezo, se mi pa zdi gotov samomor in zelo dobro razumem tiste, ki pravijo, da so rajši samski kot pa v takšni zvezi.

Ne vem kakšne so fraze najstnic. To že dolgo nisem več. 🙂 Kot poznam najstnice, pa je pri njih več hormonov kot pameti. Se mi pa zdi, da je bolj od te fraze klišejska tvoja predstava o neki zvezi. Zakaj bi pa on moral imet ljubico? Zakaj ne bi recimo jaz imela ljubimca, če se že gremo neke popestritve scenarijev? :)))
Nisem tiste vrste ženska, ki se boji nekih fantomskih ljubic in vsake ženske kikle, ki pride mimo. Ljubice ne ogrožajo nobene zveze. Niti niso razlog za propad neke zveze. So samo posledica v že tako ali tako zj… zvezi. Pogosto tudi ženske same svoje može pripravijo do tega, da se »tolažijo« kje drugje. Lahko me je kvečjemu strah, da bova midva sama uničila zvezo, ne pa neka ljubica. Jaz se z drugimi ženskami ne obremenjujem. Ponavadi je bilo bolj tako, da so druge ženske z mano. Pa še to po nepotrebnem.
Itak pa moj lajf ni neka pravljična romanca. Tudi kar se tiče zveze. Predolgo sva skupaj, dlje kot traja povprečni zakon v Sloveniji, da ne bi vedela tudi kaj je drama v nekem odnosu. Večna idila je možna samo v tistih zvezah, ki se začnejo z zaljubljenostjo in končajo, ko ta zaljubljenost izpuhti, skratka ne trajajo dolgo. Pri vseh ostalih zvezah pa je tako, da slej kot prej naletijo tudi na težave. In te težave so lahko v različnih oblikah, ne nujno v obliki ljubice na dvometrskih nogah, z okroglo ritko in štrlečimi joški. Midva z mojim sva recimo v zvezi in v življenju na sploh dala veliko stvari skozi, se srečala tudi s preizkušnjami, kakršne nekatere nikoli ne doletijo. Dvomim, da bi še kaj ostalo do naju, če bi naša zveza temeljila zgolj na nekem matematičnem seštevku plusov in minusov. Biti mora nekaj več od tega, da se zavedaš, kaj je v igri. Da se zavedaš, da ne gre samo za to, da lahko izgubiš mašino, ki ti kuha in pere ali pa stroj, ki skrbi za družinske finance in ureja vrt. To je hitro nadomestljivo. Nekatere druge stvari pa niso nikoli. Mogoče se tega nekateri začnejo zavedat šele ko se jim zgodi, da bi vse to skoraj izgubili.
Um bo šel za srcem…. Mogoče se to tebi sliši koprneče. Pač stvar tudi tvojih dosedanjih izkušenj. Jaz pa to dojemam zelo realno, da lahko um najde rešitve tudi za srčne želje, če so te res srčne. Hočem povedati samo, da se ne strinjam s tem, da bi človek, ki recimo ni več najstnik in rosno mlad, moral pri iskanju partnerja razmišljat strogo matematično, ocenjevat partnerja kot plemenskega konja na dražbi; Aha nima najboljše postave, ampak hitro galopira oziroma dobro kuha. Ne, ta ni najbolj pametna, ampak ok, ima dobro postavo, bo za ponucat. Hmm, ta živi predaleč, pa vseeno ni tako dobra kobila, da bi se splačalo zaradi nje tako daleč jezdit vsak teden, se najdejo takšne kobile tudi v Ljubljani. Itd. Pri takšni logiki se lahko v zvezi hitro pojavi kakšna ljubica. Pa še marsikaj drugega.
Jaz si v življenju nisem nikoli dela nekih utvar, nerealnih predstav o bilo čem. Vem tudi, da je moški samo moški in da se v življenju lahko zgodi marsikaj. Tudi ljubice. In tudi razpad zveze. Ampak če se zavedaš, da je v igri veliko več kot zgolj še ena kobila, ki jo lahko zamenjaš z novo na nedeljski dražbi, je večja verjetnost, da boš v neki zvezi vztrajal tudi takrat, ko se pojavijo težave. In te slej kot prej se pri vseh. In če nisi svojega partnerja imel nikoli iskreno rad, bil nor nanj, gradil z njim nekaj več kot zgolj skupno nepremičnino in vztrajal z njim zaradi nečesa več kot so zgolj skupni otroci in krediti, potem lahko ta zveza hitro postane breme.
Sem finančno neodvisna, moj mož je finančno neodvisen. Ne omejujeva se. Nasprotnemu spolu sva oba zanimiva. Kadarkoli bi lahko šla vsak po svoje. Ampak zaenkrat še vedno oba verjameva, da sva najboljša, ko sva skupaj. In ne zgolj zato, da imava redni seks in da si lahko deliva stroške. In ko iz kakršnegakoli razloga ne bom več verjela, da je tako, da je boljše za naju, da sva narazen, da ni več ničesar nematerialnega, kar bi naju povezovalo, definitivno ne bom v zvezi vztrajala samo zato, ker on zna zamenjat žarnico, še manj pa zaradi prepričanja, da je to boljše za otroke, da recimo cele dneve gledajo dva napsihirana osebka. Da bi zaradi takšnih praktičnih razlogov sploh začela neko zvezo, se mi pa zdi gotov samomor in zelo dobro razumem tiste, ki pravijo, da so rajši samski kot pa v takšni zvezi.[/quote]

Ojej, partnerski roman izpod peresa ženske, vsa zgodovina, podrobnosti, dnevnik, kaj sta kdaj jedla, kolikokrat si splakne usta pri umivanju zob, s katerim mehčalcem pereš njegove nogavice – kako zanimivo!!! :)))

Ko bom prekipeval od bralne energije in želje po požiranju rumenega tračarskega tiska “zdolgočasenih in razočaranih gospodinj”, bom mogoče prebral tole, ker sem optimist in mislim, da se mi uspe prebiti do konca v 15 minutah. 😀

Drugič raje v dveh stavkih: jedro, poanta, kratko in jedrnato, strnjeno, bistvo, srž, rdeča nit, konkretizirano…. 😀

Ne vem kakšne so fraze najstnic. To že dolgo nisem več. 🙂 Kot poznam najstnice, pa je pri njih več hormonov kot pameti. Se mi pa zdi, da je bolj od te fraze klišejska tvoja predstava o neki zvezi. Zakaj bi pa on moral imet ljubico? Zakaj ne bi recimo jaz imela ljubimca, če se že gremo neke popestritve scenarijev? :)))
Nisem tiste vrste ženska, ki se boji nekih fantomskih ljubic in vsake ženske kikle, ki pride mimo. Ljubice ne ogrožajo nobene zveze. Niti niso razlog za propad neke zveze. So samo posledica v že tako ali tako zj… zvezi. Pogosto tudi ženske same svoje može pripravijo do tega, da se »tolažijo« kje drugje. Lahko me je kvečjemu strah, da bova midva sama uničila zvezo, ne pa neka ljubica. Jaz se z drugimi ženskami ne obremenjujem. Ponavadi je bilo bolj tako, da so druge ženske z mano. Pa še to po nepotrebnem.
Itak pa moj lajf ni neka pravljična romanca. Tudi kar se tiče zveze. Predolgo sva skupaj, dlje kot traja povprečni zakon v Sloveniji, da ne bi vedela tudi kaj je drama v nekem odnosu. Večna idila je možna samo v tistih zvezah, ki se začnejo z zaljubljenostjo in končajo, ko ta zaljubljenost izpuhti, skratka ne trajajo dolgo. Pri vseh ostalih zvezah pa je tako, da slej kot prej naletijo tudi na težave. In te težave so lahko v različnih oblikah, ne nujno v obliki ljubice na dvometrskih nogah, z okroglo ritko in štrlečimi joški. Midva z mojim sva recimo v zvezi in v življenju na sploh dala veliko stvari skozi, se srečala tudi s preizkušnjami, kakršne nekatere nikoli ne doletijo. Dvomim, da bi še kaj ostalo do naju, če bi naša zveza temeljila zgolj na nekem matematičnem seštevku plusov in minusov. Biti mora nekaj več od tega, da se zavedaš, kaj je v igri. Da se zavedaš, da ne gre samo za to, da lahko izgubiš mašino, ki ti kuha in pere ali pa stroj, ki skrbi za družinske finance in ureja vrt. To je hitro nadomestljivo. Nekatere druge stvari pa niso nikoli. Mogoče se tega nekateri začnejo zavedat šele ko se jim zgodi, da bi vse to skoraj izgubili.
Um bo šel za srcem…. Mogoče se to tebi sliši koprneče. Pač stvar tudi tvojih dosedanjih izkušenj. Jaz pa to dojemam zelo realno, da lahko um najde rešitve tudi za srčne želje, če so te res srčne. Hočem povedati samo, da se ne strinjam s tem, da bi človek, ki recimo ni več najstnik in rosno mlad, moral pri iskanju partnerja razmišljat strogo matematično, ocenjevat partnerja kot plemenskega konja na dražbi; Aha nima najboljše postave, ampak hitro galopira oziroma dobro kuha. Ne, ta ni najbolj pametna, ampak ok, ima dobro postavo, bo za ponucat. Hmm, ta živi predaleč, pa vseeno ni tako dobra kobila, da bi se splačalo zaradi nje tako daleč jezdit vsak teden, se najdejo takšne kobile tudi v Ljubljani. Itd. Pri takšni logiki se lahko v zvezi hitro pojavi kakšna ljubica. Pa še marsikaj drugega.
Jaz si v življenju nisem nikoli dela nekih utvar, nerealnih predstav o bilo čem. Vem tudi, da je moški samo moški in da se v življenju lahko zgodi marsikaj. Tudi ljubice. In tudi razpad zveze. Ampak če se zavedaš, da je v igri veliko več kot zgolj še ena kobila, ki jo lahko zamenjaš z novo na nedeljski dražbi, je večja verjetnost, da boš v neki zvezi vztrajal tudi takrat, ko se pojavijo težave. In te slej kot prej se pri vseh. In če nisi svojega partnerja imel nikoli iskreno rad, bil nor nanj, gradil z njim nekaj več kot zgolj skupno nepremičnino in vztrajal z njim zaradi nečesa več kot so zgolj skupni otroci in krediti, potem lahko ta zveza hitro postane breme.
Sem finančno neodvisna, moj mož je finančno neodvisen. Ne omejujeva se. Nasprotnemu spolu sva oba zanimiva. Kadarkoli bi lahko šla vsak po svoje. Ampak zaenkrat še vedno oba verjameva, da sva najboljša, ko sva skupaj. In ne zgolj zato, da imava redni seks in da si lahko deliva stroške. In ko iz kakršnegakoli razloga ne bom več verjela, da je tako, da je boljše za naju, da sva narazen, da ni več ničesar nematerialnega, kar bi naju povezovalo, definitivno ne bom v zvezi vztrajala samo zato, ker on zna zamenjat žarnico, še manj pa zaradi prepričanja, da je to boljše za otroke, da recimo cele dneve gledajo dva napsihirana osebka. Da bi zaradi takšnih praktičnih razlogov sploh začela neko zvezo, se mi pa zdi gotov samomor in zelo dobro razumem tiste, ki pravijo, da so rajši samski kot pa v takšni zvezi.[/quote]

Ojej, partnerski roman izpod peresa ženske, vsa zgodovina, podrobnosti, dnevnik, kaj sta kdaj jedla, kolikokrat si splakne usta pri umivanju zob, s katerim mehčalcem pereš njegove nogavice – kako zanimivo!!! :)))

Ko bom prekipeval od bralne energije in želje po požiranju rumenega tračarskega tiska “zdolgočasenih in razočaranih gospodinj”, bom mogoče prebral tole, ker sem optimist in mislim, da se mi uspe prebiti do konca v 15 minutah. 😀

Drugič raje v dveh stavkih: jedro, poanta, kratko in jedrnato, strnjeno, bistvo, srž, rdeča nit, konkretizirano…. :D[/quote]Pejta v senco na pir ali pa si zmešajta koktajl…. zvečer pa na kako veselico in jutri bo lepši dan…. 😉

Seveda ne, če prej končajo ali obupajo nad preizkušnjami. 🙂

Ne vem kakšne so fraze najstnic. To že dolgo nisem več. 🙂 Kot poznam najstnice, pa je pri njih več hormonov kot pameti. Se mi pa zdi, da je bolj od te fraze klišejska tvoja predstava o neki zvezi. Zakaj bi pa on moral imet ljubico? Zakaj ne bi recimo jaz imela ljubimca, če se že gremo neke popestritve scenarijev? :)))
Nisem tiste vrste ženska, ki se boji nekih fantomskih ljubic in vsake ženske kikle, ki pride mimo. Ljubice ne ogrožajo nobene zveze. Niti niso razlog za propad neke zveze. So samo posledica v že tako ali tako zj… zvezi. Pogosto tudi ženske same svoje može pripravijo do tega, da se »tolažijo« kje drugje. Lahko me je kvečjemu strah, da bova midva sama uničila zvezo, ne pa neka ljubica. Jaz se z drugimi ženskami ne obremenjujem. Ponavadi je bilo bolj tako, da so druge ženske z mano. Pa še to po nepotrebnem.
Itak pa moj lajf ni neka pravljična romanca. Tudi kar se tiče zveze. Predolgo sva skupaj, dlje kot traja povprečni zakon v Sloveniji, da ne bi vedela tudi kaj je drama v nekem odnosu. Večna idila je možna samo v tistih zvezah, ki se začnejo z zaljubljenostjo in končajo, ko ta zaljubljenost izpuhti, skratka ne trajajo dolgo. Pri vseh ostalih zvezah pa je tako, da slej kot prej naletijo tudi na težave. In te težave so lahko v različnih oblikah, ne nujno v obliki ljubice na dvometrskih nogah, z okroglo ritko in štrlečimi joški. Midva z mojim sva recimo v zvezi in v življenju na sploh dala veliko stvari skozi, se srečala tudi s preizkušnjami, kakršne nekatere nikoli ne doletijo. Dvomim, da bi še kaj ostalo do naju, če bi naša zveza temeljila zgolj na nekem matematičnem seštevku plusov in minusov. Biti mora nekaj več od tega, da se zavedaš, kaj je v igri. Da se zavedaš, da ne gre samo za to, da lahko izgubiš mašino, ki ti kuha in pere ali pa stroj, ki skrbi za družinske finance in ureja vrt. To je hitro nadomestljivo. Nekatere druge stvari pa niso nikoli. Mogoče se tega nekateri začnejo zavedat šele ko se jim zgodi, da bi vse to skoraj izgubili.
Um bo šel za srcem…. Mogoče se to tebi sliši koprneče. Pač stvar tudi tvojih dosedanjih izkušenj. Jaz pa to dojemam zelo realno, da lahko um najde rešitve tudi za srčne želje, če so te res srčne. Hočem povedati samo, da se ne strinjam s tem, da bi človek, ki recimo ni več najstnik in rosno mlad, moral pri iskanju partnerja razmišljat strogo matematično, ocenjevat partnerja kot plemenskega konja na dražbi; Aha nima najboljše postave, ampak hitro galopira oziroma dobro kuha. Ne, ta ni najbolj pametna, ampak ok, ima dobro postavo, bo za ponucat. Hmm, ta živi predaleč, pa vseeno ni tako dobra kobila, da bi se splačalo zaradi nje tako daleč jezdit vsak teden, se najdejo takšne kobile tudi v Ljubljani. Itd. Pri takšni logiki se lahko v zvezi hitro pojavi kakšna ljubica. Pa še marsikaj drugega.
Jaz si v življenju nisem nikoli dela nekih utvar, nerealnih predstav o bilo čem. Vem tudi, da je moški samo moški in da se v življenju lahko zgodi marsikaj. Tudi ljubice. In tudi razpad zveze. Ampak če se zavedaš, da je v igri veliko več kot zgolj še ena kobila, ki jo lahko zamenjaš z novo na nedeljski dražbi, je večja verjetnost, da boš v neki zvezi vztrajal tudi takrat, ko se pojavijo težave. In te slej kot prej se pri vseh. In če nisi svojega partnerja imel nikoli iskreno rad, bil nor nanj, gradil z njim nekaj več kot zgolj skupno nepremičnino in vztrajal z njim zaradi nečesa več kot so zgolj skupni otroci in krediti, potem lahko ta zveza hitro postane breme.
Sem finančno neodvisna, moj mož je finančno neodvisen. Ne omejujeva se. Nasprotnemu spolu sva oba zanimiva. Kadarkoli bi lahko šla vsak po svoje. Ampak zaenkrat še vedno oba verjameva, da sva najboljša, ko sva skupaj. In ne zgolj zato, da imava redni seks in da si lahko deliva stroške. In ko iz kakršnegakoli razloga ne bom več verjela, da je tako, da je boljše za naju, da sva narazen, da ni več ničesar nematerialnega, kar bi naju povezovalo, definitivno ne bom v zvezi vztrajala samo zato, ker on zna zamenjat žarnico, še manj pa zaradi prepričanja, da je to boljše za otroke, da recimo cele dneve gledajo dva napsihirana osebka. Da bi zaradi takšnih praktičnih razlogov sploh začela neko zvezo, se mi pa zdi gotov samomor in zelo dobro razumem tiste, ki pravijo, da so rajši samski kot pa v takšni zvezi.[/quote]

Bikini_, saj lepo, da si se (spet) razpisala, toda bom preveč predrzna, če vprašam kaj si pravzaprav sploh hotela povedati? Sem 2 x prebrala in poskušam v mislih narediti obnovo v 3 stavkih pa mi ne gre :/

Pa naredi malo daljšo obnovo. 🙂

Ne vem kaj je tukaj nerazumljivega.

Jaz tudi ne vem.

Kaj naj rečem, ni vse za vsakega. Niti življenje v dvoje niti starševstvo niti kaj tretjega.
Razumemo pa samo toliko kolikor nam je dano razumeti.

Smo že nekaj tem nazaj ugotovili, da morajo nekateri prej umret, da bi razumeli kaj je smrt ali minevanje.

Grem zdaj mešat koktajle za moje “domorodce” na Primorskem. 🙂

Lep vikend vsem! [img]http://www.pic4ever.com/images/loveshower.gif[/img]

čist tko … a se ti ne zdi, da si na naslov in začetek teme nekam “glasna” ☺☺♥

čist tko … a se ti ne zdi, da si na naslov in začetek teme nekam “glasna” ☺☺♥[/quote]
Mogoče pa samo provociram. 🙂

čist tko … a se ti ne zdi, da si na naslov in začetek teme nekam “glasna” ☺☺♥[/quote]

Sice rpa je na začetku teme pisalo: “Strokovnjaki ugotavljajo, da vse več ljudi živi samsko življenje. Sploh ženske so postale nagnjene v to smer.
Če imajo partnerje, vseeno ne živijo skupaj.
Zakaj do tega prihaja, da ženske nimajo interesa po skupnem življenju? Da jim več pomeni karierja, izobrazba, hobiji kot pa skupno življenje, družina? “

Glede na reakcije nekaterih, me ne preseneča, da nekaterim skupno življenje in družina ne pomenita kaj dosti. In me sploh ne preseneča zakaj so nekateri samski. 🙂 Mislim, da se s svojim “romanom” nisem kaj bistveno oddaljila od teme.

Jah, mešala je koktajle, potem pa od vsakega malo srkne za probo in se ji je naenkrat odprla filozofska žilica že na prejšnjo dobro podlago “dara govora”. :))) Saj pravim, za ženske ni alkohol, vsi filozofi so bili moškega spola. Ona se preizkuša na moškem terenu, zato ji pa tako spodrsava, ker se ne znajde. 😀

Samo par velikim glavam te je sposobno razumeti, ostali s(m)o itak sami norci, ki te ne štekajo. 😀
Ojej, zdaj pa smo že pri teozofiji in si sposojamo svetopisemske stavke Kristusa Nazarečana!? 🙂
Bikini, samo sok! Ne biksaj ga s temi sladkanimi alkoholnimi napitki, ker ti to pocmrkavaš malo! ;)))

Ljudje so odločamo za tisto, kar nas bolj zadovoljuje. S sodobnim razvojem se je razvijala tehnika, pomemben je status……Zato smo se tudi osebnostno razvijali v to smer, ob tem pa zanemarili razvoj na medsebojnih odnosih.

Matjažko, veš kaj? Oprosti, ampak ti si samski cinik, nezadovoljen s sabo in svetom okrog sebe.
Bikini je jasno in lepo napisala, kako se na dobri začetni osnovi gradi trdna zveza.Več takih, ki tako razmišljajo, pa bo morda ta svet bolj normalen, predvsem pa srečnejši.

Ajej, gupi, občutek imam, da si tu precej projecirala, da nisi ti kje samska pri 45, vesela, da še ujameš kakšen moški pogled,? 🙂 http://med.over.net/forum5/read.php?124,8889936

A je že kdo kdaj trdil, da lahko na slabi osnovi gradiš trdno zvezo? Dvomim, da je že kdo kajkoli podobnega napisal. 😉