Nova montessori šola v Podutiku: šola brez ocen in učbenikov – bi vpisali sem svojega otroka?
Po vsem tem, kar preberemo tukaj, je tole idealna šola za večino staršev in najbrž tudi otrok.
Vprašanje: Bi svojega otroka dejansko vpisali v tako šolo? Zakaj ja, zakaj ne?
Poznate kakega otroka, ki obiskuje montessori šolo?
Predsednik države Pahor in ljubljanski nadškof Zore sta včeraj s svojo prisotnostjo počastila odprtje Centra montessori v Podutiku, kjer bo prostora za 200 učencev in 70 vrtčevskih otrok.
Osnovne šole montessori so znane kot šole brez učbenikov, domačih nalog in ocen, še bolj kot to pa jih določa odnos do znanja in učenja. »Najpomembnejša je notranja motivacija za učenje,« pedagoška izhodišča pojasnjujeta Melita Kordeš Demšar in Pavel Demšar, ustanovitelja Centra montessori v Podutiku, ki ga je včeraj slovesno odprl predsednik republike Borut Pahor, blagoslovil pa ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
V svetlih, lepo urejenih prostorih centra, ki se razprostira na 7000 kvadratnih metrih v mirnem delu Podutika, bosta domovala zasebna osnovna šola, ki jo zdaj obiskuje nekaj več kot sto učencev (v prihodnosti jih bo lahko sprejela vsaj 200), in vrtec s 70 otroki. Še dve enoti vrtca delujeta zunaj centra. Šola je sicer doslej po montessori programu prve učence v najetih prostorih sprejela že leta 2010.
Kosilo skuhajo učenci
Da gre za posebno šolo, dajejo slutiti že razporeditev prostorov ter pohištvo in množica učnih pripomočkov. V oči bode kuhinja v osrčju šole. »Naši učenci sami skuhajo kosilo,« preseneti s pojasnilom Kordeš-Demšarjeva. Ker je spodbujanje samostojnosti zelo pomembno, je ena od zadolžitev učencev, da občasno sami izberejo recept, nakupijo surovine in pripravijo kosilo za kakšnih 30 vrstnikov.
Zanimiv del opreme v vrtcu so leseni perilniki. »Znano je, da delo z vodo spodbuja koncentracijo. Ko otroci v perilniku namočijo nogavice ali slinčke, jih nato operejo in posušijo, se obenem naučijo, da se perilo ne opere samo, in spoznavajo delovni proces. To jim bo kasneje prišlo prav pri pouku matematike,« pojasnjujeta pedagoga. V montessori šolah ni frontalnega pouka, učitelji delajo s skupinami otrok, ti pa imajo na voljo vrsto materialov oziroma pripomočkov, ki jih samostojno jemljejo s polic. Z vrstniki se morajo še prej uskladiti, kdo pride kdaj na vrsto. Namesto učbenikov imajo leksikone, enciklopedije, knjige. V višjih razredih med drugim sestavljajo in razstavljajo stroje in se ob tem učijo fizike, matematike… Zelo pomembno je, da učenci svoje znanje osmislijo, da vidijo tudi njegovo uporabno vrednost. Klasičnih odmorov ni; učenci si ga vzamejo, ko ga potrebujejo.
Duhovnost in krščanska kateheza
Za montessori šole je značilno, da se otroci naučijo brati in pisati že pred šolo. Domačih nalog sicer ni, priporočljivo pa je, da doma vsak dan vsaj pol ure berejo. Računalnike uporabljajo, mobilni telefoni so v šoli prepovedani. Veliko pozornosti posvečajo pogovoru in strpnemu reševanju konfliktov. Raziskave kažejo, da se po tem učenci teh šol odlikujejo. S številčnimi ocenami, a le s končnimi, so učenci prvič ocenjeni šele v 6. razredu; tesno sodelovanje s starši je zato ključno. Nad delovanjem šole vseh osem let bdi zavod za šolstvo, evalvacije so bile doslej pozitivne.
Na ekstercih v 6. razredu so se učenci na primer nadpovprečno odrezali, pove Kordeš-Demšarjeva in dodaja: »To niti ni tako pomembno, naš cilj je oblikovanje harmoničnih, usklajenih osebnosti.« Skrb za duhovnost je tudi sicer zelo pomembna. Ker je krščanstvo del okolja, izhajajo iz njega. Učencem je v šoli na voljo »tiha soba«, v njej kot interesna dejavnost poteka tudi kateheza. Otrokom, ki jo obiskujejo, tako ni treba k župnijskemu verouku. Krščanska usmeritev šole pa ni ovira za to, da ne bi vanjo sprejeli tudi otrok drugače vernih, poudarja Kordeš-Demšarjeva.
Mesečna šolnina znaša od 105 do 230 evrov, odvisno od socialnega stanja staršev, ki prihajajo iz vseh slojev.
Ključni zbranost, samostojnost, prosta izbira dejavnosti in red
Montessori pedagogiko je utemeljila leta 1870 rojena italijanska zdravnica (prva, ki je v Italiji končala medicino), filozofinja, psihologinja in antropologinja Marija Montessori. V času, ko je delala na rimski psihiatrični kliniki, je za male paciente izoblikovala poseben program, ki pa se je pokazal kot zelo uspešen. Tudi sama se je čudila temu, da so se ti otroci naučili marsikaj, kar se je prej zdelo nemogoče. Ko je kasneje prevzela vodenje vrtca v revnem delu Rima, je bil njen edini pripomoček za vzgojo in izobraževanje material, ki ga je uporabljala za delo z duševno prizadetimi otroki. Kljub temu so se odlično razvijali. Sčasoma je ugotovila, da lahko otrok razvije vse notranje potenciale v zanj dobro pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti ter red. V takem okolju so otroci postali zbrani, delovni, veseli, vljudni, naučili so se pisati, brati in računati že v predšolskem obdobju, kar je bilo za čas, v katerem je živela Marija Montessori, nedoumljivo. Njena spoznanja so še danes temelj montessori pedagogike.
3,3 milijona evrov vredna naložba
Gradnja Centra montessori v Podutiku, ki je zrasel v dobrem letu dni in premore 2500 kvadratnih metrov površin, je lastnika in ustanovitelja veljala 2,7 milijona evrov. 600.000 evrov je stala parcela. Ker sta ustanovitelja in lastnika centra lahko prispevala le kakšnih 100.000 evrov, sta najela za 2,2 milijona evrov dolgoročnega posojila, nekaj so prispevali donatorji, pol milijona evrov za nakup zemljišča pa sta si sposodila pri sorodnikih, znancih in starših otrok. Te dolgove sta, kot sta povedala včeraj, že vrnila s prihodki iz poslovanja šole, vrtca in seminarjev, ki jih prirejata za vzgojitelje, učitelje in zainteresirane posameznike.
Članek je skopiran od tu:
Zakaj pa ne bi starši učili otroke takih stvari, kot je to, da je treba kosilo skuhati, kako se pripravi itd.? Da je treba perilo oprati, kako se opere…?
In podobne stvari?
Šola pa naj ostane šola.
Zakaj bi morali hoditi v neko ustanovo, da bi se učili stvari, ki so čisto vsakdanje in naj bi jih počela vsaka družina ter jih tako z zgledom prenašala na svoje otroke?
Dajte mir s tem, da pridejo starši domov ob šestih. Morda res kdo, mnogo večji problem pa je, da se mnogim ne da ukvarjati z lastnim otrokom, ampak raje visijo za računalnikom, na telefonih, hodijo po kavicah, v šoping, na fitnes, na razne evente in potem seveda “ni časa”.
Odgovornost za vzgojo otroka pa je njihova!
Za kosilo gredo v “mkdonalc”, naročijo pico ali skuhajo hrenovke.
Zakaj potem sploh imaš otroka, če se ti ne da ukvarjati z njim?!?!?
(in vem, da je ogromno staršev pa krasnih)
Idealna sola za vse starse mnogih nadpovprecno nadarjenih sonckov, ki se jih vzgaja po nareku socutnega starsevstva.
Torej: sola za razvajene egocentricne male egoistke in njihove wannabesomethingspecial zaplankane starse.
Bravo za tako odlicen poslovno idejo in cimvec dobicka na racun preseratorskih “starsev”.
Ne, obe šoli sta zanič, sicer pa namenjeni staršem z rahlo omejenimi otroci, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da sončki niso zmožni speljati izobraževalnega programa.
Vse skupaj je zavito v marketinško zgodbo o “drugačnem” pristopu in “drugačnem” izobraževanju, ampak jasno je, komu so ti programi namenjeni. Debilnim otrokom iz dobro finančno stoječih družin. Po domače – šole (ali vrtci) za bogate debilčke.
Tudi sama NE bi otroka vpsiala v takšno šolo… Na prvi pogled se vse bere zelo čudovito in pravljično, vendar kje se bo otrok naučil spoštovanja nekega reda in dejstva, da nekatere stvari niso izbirne…? Nekega dne, ko bo v službi (v realnem svetu) ne bo mogel izbirati materiala in jih prosto jemati s polic, temveč bo mogel vzeti in obdelati material po vnaprej predvidenih materialih in to čim učinkoviteje. Strinjam se, da je morda za otroka tak način na oko prijaznejši in nežnejši, vendar pa sem sama pristaš, da otroku ne škodi, če se mora kdaj naučiti tudi kaj napamet, da kdaj doživi “stisko” ob ocenjevanju pred razredom (če temu sploh lahko rečemo stiske, glede na preiskušnje, ki ga v življenju vse še čakajo…), da mora delati po točno vnaprej navodilih in da se zaveda, da ima v šoli učiteljica glavno besedo… Tako, da sama podpiram kar klasično šolo-se mi zdi, da se res morda lahko otrok v njej sreča s kakšno neprijetno situacijo več, ampak to je le dobro za njegovo prihodnost, ki žal ne bo vedno samo rožnata.
Moj otrok je hodil v šolo z elementi Montessori pedagogike. Poudarek je bil na tem, da svet spoznavajo z vsemi čutili in se učijo skozi praktične primere. Zanimiva in dobra izkušnja, ki mu je pomagala, da je lažje razvijal svoje potenciale. Šlo pa je le za dodatno nadgradnjo običajnega šolskega sistema. Za takšen sistem sem takoj.
Verjamem, da se bodo otroci v Montessori šoli v Podutiku brez ocen in z veliko manj stresa odlično počutili, a zdi se mi, da bo stik z zunanjim svetom in življenjem ter njegovimi zahtevami potem zelo trd. Življenje žal ni pravljica in otroci se morajo že v šoli naučiti plavati tudi z morskimi psi.
Zanimiva in dobra izkušnja, ki mu je pomagala, da je lažje razvijal svoje potenciale
čisto resno sprašujem – kakšne potenciale pa je razvil do svojega 5 leta? Res me zanima. Ker veliko slišim o razvoju potencialov pri vrtčevskih, pa me zanima, kaj je to v praksi? Da se tek potencialov ne da razviti v normalnem vrtcu??
Forum je zaprt za komentiranje.