Nova montessori šola v Podutiku: šola brez ocen in učbenikov – bi vpisali sem svojega otroka?
Mislim, da ne. Ker ta šola predstavlja popolnoma drugačno sliko od realnega življenja. Gremo iz ene skrajnosti v drugo. V eni so pomembne pike v drugi pa svobodno izražanje.
Zdaj so generacije, ki so bile deležne drugačne vzgoje kot jaz sama in rezultati so porazni. Otroci dikterajo staršem kaj bodo delali, učitelji nimajo več spoštovanja, preveč se poglabljamo kaj otrok ob tem čuti in misli.
Ni več delovnih navad je ena sama preračunljivost kaj se mi splača in kaj ne ter velik egoizem.
Ne glede na to, da nimajo ocen, bo tak otrok moral narediti izpit enakovreden 9. letnemu izobraževanju, če bo hotel v javno srednjo šolo v Sloveniji ali tudi v tujini.
Otroci iz waldorfske osnovne šole,ki se vpisujejo v srednje šole v Sloveniji so po znanju konkurenčni ostalim otrokom iz javne šole, edino so pa res slabše prilagojeni na stres in storilnostni pritisk. So se privadili v enem letu, govorim iz osebnih izkušenj v šolstvu.
Montessori še nismo nikogar vpisali, tako da počakajmo s sodbami,.
Obstajajo srednje šole in celo faksi (recimo razni študij na daljavo, razne evropske, svetovne, balkanske in sredozemske fakultete, razne verske in druge privatne šole, razne šole, ki omogočajo doseganje izobrazbe na daljavo,..), ki tem otrokom zagotovo en bodo delali nikakršnih preglavic.
[/quote]
Sej samo za kakšne “balkanske študije” na daljavo so pol sposobni…resnega dela na npr. strojnem faksu niti po nesreči ne bi zmogli….
Ker fantje ne grejo več v vojsko in se tega ne naučijo tam.
No ja tudi meni se je najprej postavilo to vprašanje. Ne vem moji vejo da je treba kosilo skuhati, ga tudi skuhajo, pa da se perilo opera posuši in zlika za to ne rabijo sole.
Glede kuhanja sem itak skeptična glede na to da morajo imeti kuharji letne zdravniške preglede, kako potem to uredijo?
Prvo, meni je Podutik povsem od rok in nog, tako da že zato ne bi otroke vpisala v ta vrtec/šolo, ker sem mnenja, da mora otrok hodit v šolo čim bližje domu.
Druga stvar je, da meni ne naša standardna šola, ne ta nista všeč. Obe imata hude pomanjkljivosti i res ne razumem, zakaj se naši šolniki na Ministrstvu ne ozrejo malo okoli in zakaj ne bi naredili svoj astni šolski sistem, ki bi prevzel dobre strani teh raznih sistemov?
Pišuka, saj ni tako težko, je pa res, da bi bilo treba zelo dobro pretresti naše javno šolstvo!
Ker fantje ne grejo več v vojsko in se tega ne naučijo tam.
No ja tudi meni se je najprej postavilo to vprašanje. Ne vem moji vejo da je treba kosilo skuhati, ga tudi skuhajo, pa da se perilo opera posuši in zlika za to ne rabijo sole.
Glede kuhanja sem itak skeptična glede na to da morajo imeti kuharji letne zdravniške preglede, kako potem to uredijo?
[/quote]
pa kdaj boste že babe nehale sanjati o vojski, ki naj bi razvajene sinkote vsega naučila. Včasih, ko so bili dedci po 3 leta v vojski, skoraj noben ni doma potem kuhal ali opravljal gospodinjskih del. Danes jih to počne veliko več.
… montessori pedagogiki pač ne veste, zato ni treba pljuvat. Dejstvo je, da sta ‘lastnika’ premaknila gore, da je to prišlo do tu. V prvi vrsti ocenjujem, da so bila motivacija lastni otroci, ker naš šolski sistem je res za v kanto. Pa saj nismo več v času Marije Terezije!
Zdi se mi, da nas bodo še kako presenetili z znanjem, ko se bomo srečevaliz njimi čez kakšno leto v SŠ.
In ni res, da tam ni medvrstniške borbe, marsikaj se dogaja in nekateri starši so svoje otroke prepisali, drugi pa vztrajajo. Menda vedo zakaj. Jaz bi svoje vpisala, pa si tega ne morem privoščiti., Zdaj je pa itak vrsta in poslovno gledano je prihodnost zagotovljena.
Šola sama je mišljena zelo dobro, vendar pa je vedno stvar izvajalca programa. Oni se še vedno postavljajo. Načeloma pa naj bi otroci znali bolj misliti s svojo glavo, kot je to običajno in oblast se boji prav takih.
Ni to waldorfska sola. Montessori pristop je precej strog, celo tog, socutje ni ravno v prvem planu. Otroci morajo biti mirni, tihi, zelo hitro se naucijo samostojnosti (npr. ze 2-letniki si sami mazejo na kruh, sami natocijo v kozarec…). Veliko se dela na koncentraciji, samostojnem odlocanju in prevzemanju odgovornosti. Za moje pojme je premalo timskega dela in gibanja, divjanja.
Vzgajajo vljudne, organizirane individualiste.
Ni to waldorfska sola. Montessori pristop je precej strog, celo tog, socutje ni ravno v prvem planu. Otroci morajo biti mirni, tihi, zelo hitro se naucijo samostojnosti (npr. ze 2-letniki si sami mazejo na kruh, sami natocijo v kozarec…). Veliko se dela na koncentraciji, samostojnem odlocanju in prevzemanju odgovornosti. Za moje pojme je premalo timskega dela in gibanja, divjanja.
Vzgajajo vljudne, organizirane individualiste.
[/quote]
Ki spoštujejo odrasle in si ne upajo reči ne. Idealno za pedofilsko cerkev, ki ni zastonj naklonjena montesori pedagogiki.
Podpis pod tole!
Šola ni nadomestek za starše, nesposobne vzgajat in učit z vzgledom!
[/quote]
Montessori , Waldorfska šola in Reggio Emilia koncept delajo dosti bolj na vseh petih čutih, veliko bolj na estetiki zvezkov, lepi pisavi, urejenih zvezkih, glasbi,slikah, kipih, ustvarjanju in umetniškem področju.Da vidiš in občutiš lepoto življenja, da jo znaš sprejemat, kar ti olajša in bogati življenje.
Državna šola ti tega sploh ne da.V osnovni šoli se učijo pri glasbi o skladateljih in njihovem življenju in delih, premalo pa otroci poznajo in doživljajo lepote pri poslušanju klasičnih del, pa naj bodo to Vivaldijevi Štirje letni časi ali pa Straussov Radetsky marš.
Kdor misli, da morajo otroci plavati z morskimi psi že v rani mladosti, naj torej da otroke v državno šolo.
Kdor misli drugače in so vsi v družini nagnjeni bolj k umetnosti in duhovnosti, potem si pač izbere drugačno šolo.Oboje je prav .Ena od možnosti pač.
Komentirala bom samo članek, ne Montessori pedagogike na splošno.
1. Blagoslov šole veliko pove o njenem programu in nazorski usmerjenosti, ki se skriva za njim. Pa je čisto vseeno, če jo blagoslovi nadškof rimokatoliške cerkve ali muslimanski iman. Zagovarjam ločenost izobraževalnega sistema od cerkve. To je nujno!
2. To, da otroci sami kuhajo kosilo, je spodbudna in zanimiva ideja. S tem jim privzgojimo drugačen odnos do hrane in gospodinjskih opravil. Spet je pa odvisno, na kakšen način se jim to predstavi. Tudi brisanje table recimo v javni šoli bi lahko privzgojilo otrokom redoljubnost, v resnici pa jim privzgoji predvsem odpor do tega opravila.
3. Perilniki in pranje nogavic na roke? Morda ena od zanimivih dejavnosti za otroke, stare od 2-5, za starejše pa popolnoma nepotrebno. Koncetracijo se da uriti tudi drugače kot z zastarelimi gospodnijskimi opravili. Hkrati gre za učenje napačne miselnosti, iskanje vrednosti v gospodinjskih, rutiniranih opravilih, ki ne doprinašajo ničesar. Izumu pralnega stroja ne rečemo zaman napredek. S tem se lahko osvobodimo nekaterih dolgotrajnih opravil, kot je pranje na roke, imamo več časa, več energije lahko usmerimo v druge dejavnosti. Pralni stroj je emancipacija , pranje na roko pa velik korak nazaj. Ne vidim nič pozitivnega v tem.
4. Materiale oziroma pripomočke si otroci sami jemljejo s polic, sami uporabljajo leksikone, enciklopedije itd. – vse super, a otroci potrebujejo tudi vodenje, pa če so še tako samostojni. Samo listanje po enciklopediji NI učenje, čeprav si morda zapomniš kakšen podatek. To je lahko dodatek k pouku, ne pa sam pouk.
5. “Klasičnih odmorov ni, odmor si otroci vzamejo, kadar ga potrebujejo.” – Tole je pa čisto mimo. Kot tisti starši, ki pravijo, da grejo njihovi otroci spat, ko sami pokažejo zaspanost. Otroci potrebujejo nek red, ritem, zaradi njega se počutijo bolj varno. To ni nekaj slabega, če jih vsak dan ob isti uri damo spat in vsak dan ob isti uri zbujamo. Enako velja za urnik v šoli. Telo se navadi na nek ritem, čeprav se nam sprva zdi vsiljen, in kmalu zaradi tega bolje funkcioniramo, kot če bi živeli popolnoma razpuščeno. S poljubnim delanjem odmorom se ne naučiš samostojnosti, ampak razpuščenosti. Cilj šole naj bi bil, da šolski ritem postane otrokov notranji ritem, ion ne obratno.
6. Branje in pisanje že pred šolo je ok, tudi spodbujanje branja popoldne doma je super. Otroci se zelo zgodaj začnejo zanimati za črke in knjige, zato je na začetku osnovne šole za tako učenje zadnji čas.
7. Prepoved mobilnih telefonov v šoli podpiram – tako bi moralo biti tudi v javnih šolah.
8. “Veliko pozornosti posvečajo pogovoru in strpnemu reševanju konfliktov.” – to v javni šoli manjka. Konflikte se večinoma le pometa pod preprogo ali pa se njihovemu reševanju ne posveča pozornosti, ampak samo kaznuje prekrške.
9. Povezanost s krščanostvom je zame zelo moteča, po drugi strani pa podpiram ‘tiho sobo’. V nekaterih javnih šolah že imajo tako imenovane ‘sobe za umirjanje’ (kar je veliko lepši izraz kot tiha soba). Ne vem, če gre za isto stvar, a sobe za umirjanje so namenjene temu, da se otrok lahko nekam umakne, ko čuti nemir, ko bi bil rad sam, ko mu gre vse na živce. Prav tako učitelj napoti otroka tja, če je nasilen, vedenjsko problematičen itd., da se lažje pomiri.
Torej ni vse črno-belo, otroka pa tja vseeno ne bi vpisala.
Kadar se piše o drugačnih šolah, tudi o waldorfski, se vedno najde ena, ki omenja pristanek na realna tla, pa znanje. Če mora šola izpolniti javni program, potem je znanja dovolj. Imam otroke na waldorfski šoli, dva sta že na ‘realnih’ tleh v javnih gimnazijah in jima gre zelo dobro. Za osnovno šolo menim, da je bolje, da ni tako stresna, saj zgodnje soočanje s stresom otroka ne naredi odpornega na stres, kvečjemu obratno.
Podobno kot Waldorfska šola. In osebno sem proti takim šolam.
Navadne šole imajo danes že toliko izvenšolskih dejavnosti, krožkov, projektov takih in onakih, da čisto dovolj pokrivajo “kreativna” področja, ki naj bi bila prednost tovrstnih šol.
Ostalo, kar te šole nudijo, me pa ne zanima. Ni v koraku s časom v katerem živimo.
Kadar se piše o drugačnih šolah, tudi o waldorfski, se vedno najde ena, ki omenja pristanek na realna tla, pa znanje. Če mora šola izpolniti javni program, potem je znanja dovolj. Imam otroke na waldorfski šoli, dva sta že na ‘realnih’ tleh v javnih gimnazijah in jima gre zelo dobro. Za osnovno šolo menim, da je bolje, da ni tako stresna, saj zgodnje soočanje s stresom otroka ne naredi odpornega na stres, kvečjemu obratno.
[/quote]
To je zelo relativno, kaj določenemu otroku povzroča stres. Poznam recimo otroka, ki je bil na waldorfski v stresu, ker ni smel določeno obdobje uporabljat vseh barv pri risanju, čeprav je pred tem doma kracal po dolgem in počez z vsemi.
So bile tudi kakšne druge stresne situacije, vredne bolj resne obravnave, a rajši ne bi na tem mestu delal antireklame za določeno šolo.
To niso šole brez pravil in nekatera pravila v teh šolah so za določene otroke tako čudna, da so že stresna.
Niso samo ocene in testi tisto, kar otrokom povzroča stres.
Forum je zaprt za komentiranje.