Nemški ovčar – izkušnje, vzreditelji

Po eni strani to izogibanje kontaktom na sprehodih razumem. Ni vsak pes vesel, če vanj rine drug pes. Nekateri so morda prestrašeni, imajo slabe izkušnje, so bolni ipd. Skrbnik psa, ki ga šola, recimo za pse vodnike slepih ali pomočnike invalidom ali kako drugo delo, na sprehodu tudi ne bo dovolil oohavanja drugih psov. Slepega človeka ne more voditi pes, ki ni bil naučen ignoriranja drugih psov na sprehodu in rine v vsakega ali dovoli rinjenje drugih vanj. Mora ignorirati vse ostalo in biti sfokusiran na nalogo. Take stvari se uči delovne pse. Ampak se jim potem zagotovi družba iste vrste na drug način, vsaj pošteno bi bilo do psov.
Zato obstajajo rumene rutice, ki jih lahko natakne tisti, ki iz kakršnegakoli razloga ne želi kontaktov drugih psov s svojim.

Pri povprečnem lastniku in psu se mi pa ne zdi kontakt nič spornega, če sta oba psa za to in se oba lepo obnašata. Problem je, ker tudi veliko lastnikov ne zna prebrati svojega psa in ne ve, kaj se ob takem kontaktu dogaja. Pa še povodec zategujejo tako močno, da je pes čisto stresiran in tudi če je sicer ok, morda ne reagira vljudno. Zato po eni strani razumem, da se je začelo temu izogibati, ne razumem pa, zakaj se raje ne uči različnih situacij, in ignoriranja in vljudnega srečevanja (no saj ponekod to učijo, ni vse tako črno).

Ampak za dva vzgojena, mirna, vljudna psa s skrbnikoma, ki opazujeta njuno interakcijo ob kontaktu in jo prekineta, če ni v redu, pa verjetno ne bi smelo obstajati neko splošno pravilo prepovedi, ker se morajo vljudnega srečevanja naučiti (tako kot ignoriranja, če je potreba) in ga potem tudi vaditi.

Glede tekanja in igranja na travnikih, veliko lastnikov nemcev se dobiva ravno pri takih igrah, spuščeni na travniku v družbi drugih psov, ali pa na kakšnem ograjenem prostoru, recimo poligonu ali pasjem parku, če ni drugih psov. Je pa bilo recimo nam to odsvetovano, češ da bo izgubil fokus na nas. Ampak bilo je ravno obratno, ko smo mu to omogočili, igro in prosto tekanje z drugimi psi pod nadzorom skrbnikov, se je šele zares navezal na nas.

Ravno to je problem, ker se podajajo recepti. Češ vsi se izogibajmo na sprehodih in trenirajmo fokus na skrbnika, pa bodo vsi psi vzgojeni v nulo. ALi pa pred tem, pes mora nujno na igralne urice, sicer ne bo sodializiran. Ne gre to tako, ker ni enega recepta. Je splošno vodilo, da kot vrsta nujno rabijo stike s pripadniki svoje vrste. Ampak ne vsak pes na enak način, ne tako, da jih pri igri noben ne opazuje, ne tako, da se vtaknejo v vsakega psa in ne tako, da obvezno ignorirajo vse pse, tudi če bi bil kontakt lahko čisto ok.

Še en tak recept je zadnje čase modno hranjenje iz roke. Spet kar povprek za vse pse. Meni je sicer všeč da pes ne dobiva priboljškov, ampak navadno hrano, amak po drugi strani mi ni všeč da pes hkrati je in se giblje, pa dobiva briket po briket in se nikoli do konca ne naje. Prav tako recimo veterinarka prav, da še nikoli ni bilo toliko zasukov želodca kot odkar je to moderno.

Tako da se mi zdi da je treba o vsem skupaj če si lastnik psa, sploh delovnega, zelo zelo dobro premisliti in vzeti tisto, kar tvojemu psu in tebi pride prav, ne pa kar “cel paket” nasvetov. Še sploh se je dobro pozanimati pri različnih strokovnjakih – sicer se vsak drži nečesa svojega kot pijanec plota, ampak če ne upoštevaš vsega in vzameš še kaj od koga drugega, si že na dobri poti da bosta pes in ti srečnejša- Ali pa pač kot je ena zgoraj rekla enostavno živeti s psom in ga spotoma naučiti pravil brez vseh kinoloških receptov, tudi to se da brez problema pri večini.
[/quote]
Saj to je problem, da se vljudnega srečevanja nimaš kje naučiti, sploh se pes lahko medpasjega obnašanja nauči edino od drugih psov. V šolah se s tem ne ukbarjajo, v real life imaš pa vse od pravih pošasti do takih ki srečevanja ne pustijo in sploh si psa ne upajo nikjer spustiti. Nekje sem brala da naj bi bilo najbolje da se mlad pes druži s starejšim stabilnim psom, ampak je že kar problem takega psa najti, da bi bil res stabilen, potem mora pa še lastnik imeti čas in voljo za druženje.

O rumenih ruticah nisem vedela, tudi se ne spomnim da bi to kje videla. Če sem nisem vedela kaj to pomeni. Ja moja je ena taka ki rine v vsakega psa, zdaj ko je starejša jo bolj zanimajo ljudje, bi tudi v vsakega rinila. Ji preprečujem na različne načine, odvisno od situacije. Npr tisti glup poleg je vsaj za nekaj uporaben.

V šoli sem pa kar povedala da se trudiva pred treningom srečati z njenim prijateljem, da vsaj malo viška e nergije spuca. in se je prav videlo, če tisti dan prijatelja ni bilo ni bilo na treningu nič od nje, je samo norela. S tem so se debate o druženju z drugimi psmi nehale, vsaj kar se je naju tikalo.

Saj to je problem, da se vljudnega srečevanja nimaš kje naučiti, sploh se pes lahko medpasjega obnašanja nauči edino od drugih psov. V šolah se s tem ne ukbarjajo, v real life imaš pa vse od pravih pošasti do takih ki srečevanja ne pustijo in sploh si psa ne upajo nikjer spustiti. Nekje sem brala da naj bi bilo najbolje da se mlad pes druži s starejšim stabilnim psom, ampak je že kar problem takega psa najti, da bi bil res stabilen, potem mora pa še lastnik imeti čas in voljo za druženje.

O rumenih ruticah nisem vedela, tudi se ne spomnim da bi to kje videla. Če sem nisem vedela kaj to pomeni. Ja moja je ena taka ki rine v vsakega psa, zdaj ko je starejša jo bolj zanimajo ljudje, bi tudi v vsakega rinila. Ji preprečujem na različne načine, odvisno od situacije. Npr tisti glup poleg je vsaj za nekaj uporaben.

V šoli sem pa kar povedala da se trudiva pred treningom srečati z njenim prijateljem, da vsaj malo viška e nergije spuca. in se je prav videlo, če tisti dan prijatelja ni bilo ni bilo na treningu nič od nje, je samo norela. S tem so se debate o druženju z drugimi psmi nehale, vsaj kar se je naju tikalo.
[/quote]

Se popolnoma strinjam, tudi mi smo nekaj takega počeli pred treningom. In tudi meni se zdi grozno to pomanjkanje možnosti za vadbo lepega srečevanja. Smo pa v par letih kar nabrali nekaj istomislečih, ali sproti na sprehodih ali za druženje, in se res splača. Ker sicer če tega ni, naš tudi rine, tako rad ima vse od ljudi do psov. Pa tudi ljudje uživajo ob srečanjih, sploh otroci, zato ne vidim razloga, da bi mu to preprečevala, ker so na tečaju tako rekli. Sem pa poskrbela, da se lepo obnaša, če se ne, prošnjam ni ugodeno 🙂

Ko berem zadnji dve strani te teme in po lastnih izkušnjah, se sprašujem koliko psov je zafuranih ravno zaradi pasjih šol. Mislim da ne bom nikomur več svetovala pasje šole, ne tukaj na forumu ne v real life. Večina šol se oglašuje da delajo po metodah pozitivne motivacije, pa se izkaže da ni tako. Stara pasja psihologija je že davno ovržena, pa se izkaže da ni tako. Vse je nekaj mutno, zahojeno, potem so tu še egoti, pa biznis…Kako naj se zaposlen človek z družino v vsem tem znajde? Izgleda da še najbolje pridejo skozi psi ki živijo svojo družino, a jim je dovoljeno biti psi. Izgleda da je pasja šola res bavbav.

Ne me narobe razumeti, ni bavbav. Če imaš psa, ki se vklaplja v način dela, sploh ne veš, da je lahko kakšen problem. In takih psov in lastnikov je tudi veliko. Ki delajo na način svoje šole in jim gre dobro ali v redu ali celo odlično. Problem nastane, ko se tvoj pes in tvoje razmišljanje in delovanje ne vklapljata v način dela dotične šole. Potem greš raziskovat različne pristope in ugotoviš da je pravzaprav še dobro, da je toliko ponudbe in še kak drug pristop, ker lahko potegneš od vsakega tisto, kar ustreza tebi in tvojemu psu in si sam ustvariš način. Lahko pa tudi preprosto živiš s psom in ga učiš kaj lahko in česa ne sme, tako kot so včasih delali. Vse to je ok. Kar ni ok je to, da v mnogo šolah mislijo in se obnašajo kot da imajo z enim pristopom čarobno palico za vse in če ne deluje, je lastnik nesposoben. Seveda je tudi lastnik del enačbe, ampak ni tako pogosto nesposoben, kot se ga rado označi. Pogosto gre samo za to, da je treba psu prilagoditi pristop. In potem je lastnik kar naenkrar nadsposoben in pes nadpriden. Kar pravim, je to, da je v bistvu veliko stvari ki se učijo v šolah, takih in drugačnih, koristnih. Ampak ne zmeraj vse v enem paketu za vse pse. Bbh izpit oziroma program ki ga ima večina šol, pa temelji prav na tem. Isto za vse in pufff – po neki magiji naj bi ven prišel vzgojen pes. Če ne pride, lastnik zagootvo ni dovolj delal z njim. Ali ni dovolj odločen. Ali ni alfa. Ali že kaj. Tako da je na lastniku, da se izobražuje in predvsem opazuje svojega psa. Ker brez opazovanja in razumevanja, kaj ti pes sporoča, ti nobena šola ne pomaga. Mogoče dobiš psa naučenega ukazov, ne dobiš pa odnosa ki je ključen. Tako da šola ni noben bavbav, če ni ovira za gradnjo odnosa. Edino kar si je treba priznati je to, da pa včasih je taka ovira.

In potem modrujete taki, ki ne veste, kaj pomeni rumen trak, povodec, pentlja, ruta, whatever in imate psa, ki rine v druge pse in ljudi. Hm…

Ja in? V pasji šoli smo bili pred 10imi leti, takrat nismo nič slišali o tem. A je bilo kje objavljeno? Pasji forumi so bolj ali manj crknili, fejsbuka in podobnih traparij se ne gremo, od kje naj bi to vedeli?

In čisto prav je da modrujejo tudi taki ki jim pasja šola ni čisto nič pomagala pri vsakdanjem življenju s psom. Zakaj pa ne? Izkušnje je samo dobro deliti.

Izkušnje o čem? Kako vzgojiti psa, da rine v druge pse in v ljudi?

Omejiš mu interakcijo z ljudmi in psi, pa bo rinil. Čist simpl.

O tem, da se mora pes naučiti tudi lepega srečevanja z drugimi psi in jih ne samo znati ignorirati, kot je nasvet v marsikateri šoli. Česar se ne more naučiti, če ni priložnosti za to. Rinejo pa pogosto prav zato, ker imajo premalo kontaktov z drugimi psi. Ker se pogosto spodbuja samo fokus na vodnika. Igra in interakcija z drugimi psi je malodane prepovedana, kot piše ena ali več njih zgoraj in kot so tudi moje izkušnje.

Ja izkušnje a pasjimi šolami no. A misliš da se nismo trudili popravit obnašanje? No, šola ni pri tem čisto nič pomagala, smo kar sami morali najti način kako problem obvladovati.

Ja in? V pasji šoli smo bili pred 10imi leti, takrat nismo nič slišali o tem. A je bilo kje objavljeno? Pasji forumi so bolj ali manj crknili, fejsbuka in podobnih traparij se ne gremo, od kje naj bi to vedeli?

In čisto prav je da modrujejo tudi taki ki jim pasja šola ni čisto nič pomagala pri vsakdanjem življenju s psom. Zakaj pa ne? Izkušnje je samo dobro deliti.
[/quote]

Tudi mi v zadnjih par letih nismo nič slišali, pa nismo bili samo v eni šoli. Sama sem našla, ker sem raziskovala. Tule je en opis, tudi morebitni minusi so vključeni.
https://positively.com/contributors/the-yellow-ribbon-good-idea-or-not/

Nič takega ni, če psičar tega ne ve, v šoli bi to morali omeniti, pa ne, Pa to niti ni najpomembnejša stvar, ki je spuščena, veliko več drugega manjka.

Od Nem.. ovč… čim dlje stran,z neprimerno vzrejo to več ni to pač pa skrivljen spojler ki mu kolki odpovedo pri 7 letih
Pogleh si slike iz 70-80ih kaj je Nem.. ovč.. in sedaj!

Tudi mi v zadnjih par letih nismo nič slišali, pa nismo bili samo v eni šoli. Sama sem našla, ker sem raziskovala. Tule je en opis, tudi morebitni minusi so vključeni.
https://positively.com/contributors/the-yellow-ribbon-good-idea-or-not/

Nič takega ni, če psičar tega ne ve, v šoli bi to morali omeniti, pa ne, Pa to niti ni najpomembnejša stvar, ki je spuščena, veliko več drugega manjka.
[/quote]

Zanimivo. Ampak da bi to zafunkcioniralo bi morala s tem biti seznanjena široka publika, tudi nepsičarji. Ker imaš primerke, tudi odrasle, ki zavreščijo ‘iii kuži’ in se ti zakadijo v psa, preden lahko odpreš usta. Seveda pa obstajajo tudi otroci ki vprašajo če lahko pobožajo psa. To bi morali kar plakati viset vsepovsod nekaj časa.

Nemski ovcarji so zal placali visoko ceno. Cisto so jih izrodili. Tako delovno kot razstavno linijo.
Policija in vojska sedaj prehajajo na belgijske ovcarje.
Zal. Ker NO je dejansko zelo lep pes.

Ravno zato ker delate/ nekateri/ celi znanost iz teh pasjih sol pa je situacija kot je pa se nekaj, ( brez zamere) nisem sovinist ampak zenske nekako niso primerne za vzgojo in vzrejo kar se kinologije tice. Pa naj se slisi se tako grdo; katero koli pasmo dobijo v domeno jo unicijo. Unicile so skotskega ovcarja, NO, setre, bigla, jazbecarja, zlatega prinasalca, labradorja da ne omenham in se in se.
Vzrejajo s srcem in ne z glavo, ucijo in poucujejo tudi. In ko se zacnejo spregledovat hibe ker se ti zivalca smili ker je tolk fletn, taka stvar vodi v propad.
Za vzrejo in strokovno solanje more bit clovek ” eno- malo sintarja” ( zato se nekateri ne silimo tja kamor ne sodimo v primerjavi z bekaterim “pesjanarskim babjovjem ” ki pa se)
.
Pa da se vrnem na pasje sole in NO. Sicer je tega od zadnjega ze 15 let vse nase pse smo vozili v mali solo in to preko LKD( lovce imamo) . Ta je za moje pojme obvezna, da kot vodnik osvezis malo ” obnasanje” in da se pes socializira.
Nadaljne mora biti pa pri lovskih pasmah ze prilagojeno.
Ker je pa govora o NO, pa lahki recem dejansko poznam “vzreditelja/ rejca- sem in tja imajo leglo” ki ima zdrave pse ce se vzreja ne vem, cca 8 let nazaj vem da so imeli leglo.
Nobenih displazij, nobenih koznih problemov , zdravi in kot zanimivost zivljenska doba 15+( ravno zadnjic srecali sosolca na Mohorju)
Ampak . Psi nimajo rodovnika!
Ker niso v standardu…. niso dovolj posevni
Ceprav izstopajo – Lepi da dol pades. Trije iz istega legla so namesto v njihovo klubsko solo hodili v lovsko( malo). In to dva, ki sta sla kasneje v policijo.
Tako da kolikor mi je znano , in kolikor poznam gospoda ki ima besedo” pri sprejemcih” rodovnik ni pogoj za policijskega psa.
Druge vrline mora imet; zdravje, stabilnost, vodljivost, pripadnost…neobcutljivost na pok, fokus.
Glede na to da ne zagovarjam dvoriscnega steperaja cuckovja.
Tukaj pri NO “pozrem” svoje prepricanje.