Nemški ovčar – izkušnje, vzreditelji
Hvala, ja sem ugotovila da analizirajo in si sestavljajo kr svoje zgodbice in se že vidijo v vlogi CSDja ker jim pač odziv ne paše. Hvala bogu da z takimi ljudmi nimam opravka, smilijo se mi tisti ki ga imajo. Hvala, se bom obrnila na kako fb skupino in dejansko vprašala realne lastnike, brez takih trolov ki jih tukaj najdeš.
[/quote]
Štiri strani se trudimo ti pomagat in poskušamo razvozlat kaj pravzaprav sploh hočeš izvedet. Še vedno nisi postavila konkretnega vprašanja! In zdaj se pritožuješ in zmerjaš s troli. Pejt se solit.
Me čisto nič ne zanima, kaj si mislite o meni in mojem pisanju tukaj. Imam svoje razloge, zakaj povsod in vedno osveščam in odgovarjam na teme o psih oz. živali. Vzemi ali pusti, če komu kaj ne paše, ne rabi brat. Še manj pa odgovajrjat. Osebno mnenje me pa itak ne zanima.
[/quote]
NE! Ti ne osvescas! Ti svoj prav vsiljujes. In ta tvoj prav ni sveto pravilo in edino kot ti to dojemas. Mali ven iz svojega sveta stopi. Ti dejansko delas skodo s rem svojim brihtanjem. In tega se zacni zavedat.
Vecina ljudi ima psa zato da druzinski clan, ce zna veliko super, ce pa kaj manj zna pa tudi ok. Vsak lastnik psa je enkrat zacetnik, tudi ce kupi psa ki ni za zacetnike. Se pa nauci.
Razen ti…. k si ze z vsem pesjanraskim znanjem na svet padla. In mislis da te morejo vsi sveto upostevat.
Da mi je videt tvojega psa , si upam predvidevat da je eno hudo zafrustrirano ubogo bitje. ( pes je ogledalo lastnika)
Sem imela NO, psico. Krasna zival, pametna, poslusna. Vse super, je pa res, da je bila tekmovalna psica in je tako imela zaposlitev za njene mozgancke.
Ampak necesa pa se nihce ni omenil – zdravje. Pasmo so strasansko pokvarili s teznjo, da je kriz (zadnji del hrbta) cim bolj spuscen. To ni naravna oblika hrbtenice (npr. Volkovi imajo kriz visji kot srednji del hrbta), zaradi cesar poznam veliko NO, ki imajo na starejsa (ne stara!) leta veliko gibalnih tezav. Meni je strasno skoda pasme, da jo je clovek tako pokvaril, a nimamo kaj. Nasa psica je pri 9ih letih ze tezko stala na zadnjih tacah.
Kupujte zdravo linijo psa!
NE! Ti ne osvescas! Ti svoj prav vsiljujes. In ta tvoj prav ni sveto pravilo in edino kot ti to dojemas. Mali ven iz svojega sveta stopi. Ti dejansko delas skodo s rem svojim brihtanjem. In tega se zacni zavedat.
Vecina ljudi ima psa zato da druzinski clan, ce zna veliko super, ce pa kaj manj zna pa tudi ok. Vsak lastnik psa je enkrat zacetnik, tudi ce kupi psa ki ni za zacetnike. Se pa nauci.
Razen ti…. k si ze z vsem pesjanraskim znanjem na svet padla. In mislis da te morejo vsi sveto upostevat.
Da mi je videt tvojega psa , si upam predvidevat da je eno hudo zafrustrirano ubogo bitje. ( pes je ogledalo lastnika)
[/quote]
Ona ima krdelo kot Cezarjev Milan.
Štiri strani se trudimo ti pomagat in poskušamo razvozlat kaj pravzaprav sploh hočeš izvedet. Še vedno nisi postavila konkretnega vprašanja! In zdaj se pritožuješ in zmerjaš s troli. Pejt se solit.
[/quote]
Sprašujem na splošbo če še nisi ugotovil/a, kdo se pritožuje? Če mi eni “pametni” začnejo tu o mojih otrocih ipd. daj prosim te no, glede na vir informacij ki jih imate začenjate že nekaj sklepati vse povprek, potem človek raje bič ne vpraša več ker se mu zagnusi da bi… Kdo se trudi? Ja trudite se drame delat in se kregat, to je vse kaj se trudite po teh forumih.
Jaz sem avtorici izrecno omenila glede zdravja NO. In kako naj izbira.
Na splošno bom pa rekla takole, Alja. Za nekatere v temi itak ni primerne pasme za vas in če imajo toliko pomislekov glede NO, si sploh ne predstavljam, kako je šele glede drugih pasem, ker jih je kar nekaj precej zahtevnejših. Oziroma NO je ob primerni vzgoji izjemno hvaležna pasma, če izbirate s pametjo in denarjem.
Ljudje imajo neprimerno več problemov s posvojenimi hrti, beagli in drugimi izrazito lovskimi pasmami, raznimi ogromnimi ovčarji s 50, 60 kg, ki jih ne morejo niti primerno zaposliti niti obvladati, belgijskimi petardami in tako naprej.
Kot lastnica NO v preteklosti pasmo samo priporočam, skupaj z vsemi ostalimi pomisleki seveda, kot so volja, čas, zdravje. O tem je bilo pa tudi že več ali manj vse napisano.
Glede smotanih nevzgojenih psov: mojega brata je uspel ugrizniti en petkilski mešanček tako hudo, da je moral k zdravniku, po injekcijo proti tetanusu in šivati. Ful hinavsko, od zadaj, v prisotnosti lastnice. Samo mimo je šel in ga je bliskovito zagrabil tik nad gležnjem, kjer je najožji del noge. In mu je ratalo prebiti kožo.
Sprašujem na splošbo če še nisi ugotovil/a, kdo se pritožuje? Če mi eni “pametni” začnejo tu o mojih otrocih ipd. daj prosim te no, glede na vir informacij ki jih imate začenjate že nekaj sklepati vse povprek, potem človek raje bič ne vpraša več ker se mu zagnusi da bi… Kdo se trudi? Ja trudite se drame delat in se kregat, to je vse kaj se trudite po teh forumih.
[/quote]
Ja saj v tem je problem, da preveč na splošno sprašuješ. Zakaj pričakuješ da ti bodo ljudje tukaj kar romane pisali? Vprašaj konkretno kaj te zanima. Saj zato pa potem folk sklepa vsepoprek ko ti poskuša svetovati.
In ja, starost otrok JE pomemben podatek, mislim, kaj ti ni jasno? Npr kak energičen prinašalec ti zna tudi otroka podret na tla, moja je npr še mene podrla, v igri in norenju seveda. Pa enkrat se mi je tako zaletela v noge da mi je zvila gleženj. Da ne bo potem jok in stok pa pes vse kriv.
Avtorica, iz tega minimuma kar si napisala, jaz sklepam da te zanima
-kako bodo otroci s psom ali kako bo pes z otroki
-kako boš ti s psom
Glede otrok, VEDNO nadzoruj interakcijo otrok s psom! Ne glede na to za katero pasmo se odločite.
Glede tebe s psom. Sicer pišeš da mož ima neke izkušnje s psi, ampak nič ne napišeš koliko bo udeležen pri skrbi in ukvarjanju s psom. Zato sklepam da bo to v glavnem na tebi. Pojdi v pasjo šolo! Po možnosti še preden sploh nabavite psa.
To je vse.
Seveda je starost otrok pomemben podatek. Tu pač sklepamo zgolj na podlagi napisanega in informacij, ki jih deliš z nami. Ko se pri izbiri pasme pojavijo skupaj podatki kot neizkušenost novega lastnika, nemc, nezainteresiranost za delo s psom in odgovoren 9 letnik, lahko vsakemu, ki vsaj malo pozna več primerov kot svojega in sosedovega psa, pozvoni alarm. Seveda pa vas mnenja in izkušnje takih ne zanimajo. Ne pasejo v okvir trepljanja po ramenih in romantične predstave o dihanju s psi.
Saj ravno to je problem. NO razstavna linija, ki je namenjena tudi za ljubljenčka, je zdr. šla rakom žvižgat. Bi bilo tudi edino moralno, da se jih neha naprej vzrejat.
Delovna linija pa je nekaj drugega. Ampak smo spet tam, s takim psom je treba delat, da ga ne bom jaz ali kateri od kolegov čez 2-3 leta spravljal v red. Če ga ne bodo prej pod pretvezo “nimamo časa, selimo se” oddali. Potem bo pa nov lastnik po goljufivem nakupu prišel k nami, da je pes zblaznel.
Psi, tudi če so ljubljenčki, še zdaleč niso plišaste igrače. Z njimi se je treba ukvarjat, redno in resno.
Ja saj v tem je problem, da preveč na splošno sprašuješ. Zakaj pričakuješ da ti bodo ljudje tukaj kar romane pisali? Vprašaj konkretno kaj te zanima. Saj zato pa potem folk sklepa vsepoprek ko ti poskuša svetovati.
In ja, starost otrok JE pomemben podatek, mislim, kaj ti ni jasno? Npr kak energičen prinašalec ti zna tudi otroka podret na tla, moja je npr še mene podrla, v igri in norenju seveda. Pa enkrat se mi je tako zaletela v noge da mi je zvila gleženj. Da ne bo potem jok in stok pa pes vse kriv.
[/quote]
Brez skrbi, od tebe ne rabim niti enega nasveta več 🙃.
Vsem ostalim pa hvala, bomo že uredili.
Glede ostalih zlobnih jezikov pa velja da vsak sam po sebi sodi. Pa lepo se imejte 😉
Saj ravno to je problem. NO razstavna linija, ki je namenjena tudi za ljubljenčka, je zdr. šla rakom žvižgat. Bi bilo tudi edino moralno, da se jih neha naprej vzrejat.
Delovna linija pa je nekaj drugega. Ampak smo spet tam, s takim psom je treba delat, da ga ne bom jaz ali kateri od kolegov čez 2-3 leta spravljal v red. Če ga ne bodo prej pod pretvezo “nimamo časa, selimo se” oddali. Potem bo pa nov lastnik po goljufivem nakupu prišel k nami, da je pes zblaznel.
Psi, tudi če so ljubljenčki, še zdaleč niso plišaste igrače. Z njimi se je treba ukvarjat, redno in resno.
[/quote]
S tabo se v marsičem strinjam, sploh s tem, da psi niso plišaste igrače, pa tudi z drugim, na kar opozarjaš glede odgovornega lastništva. Jaz in naša družina spadamo pod to, kar si ti predstavljaš kot odgovorne skrbnike. Dovolj časa, sredstev, znanja, volje itd. Pa vseeno ali pa ravno zato: s tem “redno in resno” kinologi v mnogih primerih tako pretiravate, da je groza. Ne rečem, če dobiš nekoga, ki se mu ne da s kavča vstat. Ampak večina nas ni takih. Večina želi psa vzgojit. In tu se začnejo problemi. Vi ne učite vzgoje, ampak šolate. Šolanje je pa samo en majhen, majhen odstotek pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za srečnega psa in skrbnika. Razložim_ naš pes je delovni nemec. Kupljen z namenom resnega kinološkega dela, čeprav smo prvič lasntiki psa, ampak nismo začetniki. Od samega štarta smo delali po kinoloških principih. In veš kaj? Dobili smo vedno bolj in bolj živčnega psa. Samo zato, ker nihče od kinologov ni upošteval, da pes, ki živi z družino 24 ur na dan, že tako ali tako ogromno “dela”. Ne da bi hodil na ne vem kakšne treninge. 15 minut, ko se z njim ukvarjajo otroci, našega delovnega nemca mentalno utrudi bolj kot vse delo na poligonu ali drugje. Drugo, večina kinologov sploh ne ve, kaj pes sporoča. Pri živčnem psu svetujejo metanje žogic in fizično aktivnost, da se bo utrudil in bo potem kobajagi “dal mir”. Ni res in s tem smo si povzročili kopico dodatnega dela. Danes imamo umirjenega delovnega psa, ampak zakaj? Ker smo z njim nehali “delati resno in redno” in mu predvsem izpolnili pasje potrebe. Zaposlitev je ena od njih, ampak zaposlitev je lahko tudi prinašanje štumfov ali iskanje igrače. Pa še zdaleč ni edina, ker pes, ki živi z otroci, je zaposlen kar precej časa že samo s tem, ko se oni z njim (seveda na primeren način) ukvarjajo. Zato mora imeti predvsem dovolj počitka, pestro izbiro hrane, in veliko sprehodov, ki niso marš od ene do druge točke v tempu lastnika, ampak svobodno raziskovanje na dolgem štriku. Odkar to vemo in izvajamo, je naš nemec bubica. Prej pa “resno in redno” in pes ves iz sebe, mi pa tudi. Samo šolanje in delo še zdaleč nista garancija za mirnega, vzgojenega psa, ne pri “delovni” pasmi ne pri družni ali katerikoli drugi., mora biti kar precej več pogojev izpolnjenih. Sploh pri družinah z otroci, kjer je dinamika čisto druga kot če otrok ni. Pa tudi, v večini kinoloških šol je en in isti recept za vse pse, bazira pa v glavnem na Pavlovu. Psa se da naučiti marsikaj tudi brez tega. In potem ugotoviš, da je inteligenca čisto drugače razporejena, kot to kinologi trdite. Če nemec ubogljiv, border pa inteligenten. Seveda, saj ne more pokazati svoje inteligence, če pa vsi treningi nemcev bazirajo na poslušnosti. Odkar našega več ne matramo s poslušnostjo, se ravno tako kot border velikokrat odloča sam – in odloča se “prav”. Samo učiti jih je treba drugače, pa so čisto enako inteligentni. Še ena stvar je to s pasmami. Ja, ok, pasme so načrtna vzreja in neke predispozicije recimo so. Ampak pasme so stare od nekaj deset pa do nekaj tisoč let. Medtem ko je pes kot vrsta star več desettisoč let. In evolucijsko gledano potrebe ki jih ima kot vrsta daleč presegajo vse potrebe, ki jih ima kot pasma.
Da ne govorim o tem, da je v kinologiji še vedno prisoten mit o dominanci (ki nam je tudi skoraj uničil psa). Pa da je že kar vsak pes ki pokaže kakšno reakcijo “reaktiven” (reakcijo pa pokaže, ker ima vsega dovolj, ampak tega trener seveda ne opazi, ker spoh ne ve, kaj pes sporoča). Psa se ne posluša, od njega se samo zahteva..Pes danes ne sme zarenčati, pa je to zadnji signal pred ugrizom in če bi ga poslušali, bi bilo ugrizov pol manj, tako se pa renčanje zatira. In še in še je tega, kar je narobe s šolanjem, ki se danes podaja v šolah, pa se mi ne da več naštevati. Hvalabogu smo se zbrihtali pravočasno in danes imamo krasnega delovnega nemca, ampak ne zaradi šol in “dela”.
S tabo se v marsičem strinjam, sploh s tem, da psi niso plišaste igrače, pa tudi z drugim, na kar opozarjaš glede odgovornega lastništva. Jaz in naša družina spadamo pod to, kar si ti predstavljaš kot odgovorne skrbnike. Dovolj časa, sredstev, znanja, volje itd. Pa vseeno ali pa ravno zato: s tem “redno in resno” kinologi v mnogih primerih tako pretiravate, da je groza. Ne rečem, če dobiš nekoga, ki se mu ne da s kavča vstat. Ampak večina nas ni takih. Večina želi psa vzgojit. In tu se začnejo problemi. Vi ne učite vzgoje, ampak šolate. Šolanje je pa samo en majhen, majhen odstotek pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za srečnega psa in skrbnika. Razložim_ naš pes je delovni nemec. Kupljen z namenom resnega kinološkega dela, čeprav smo prvič lasntiki psa, ampak nismo začetniki. Od samega štarta smo delali po kinoloških principih. In veš kaj? Dobili smo vedno bolj in bolj živčnega psa. Samo zato, ker nihče od kinologov ni upošteval, da pes, ki živi z družino 24 ur na dan, že tako ali tako ogromno “dela”. Ne da bi hodil na ne vem kakšne treninge. 15 minut, ko se z njim ukvarjajo otroci, našega delovnega nemca mentalno utrudi bolj kot vse delo na poligonu ali drugje. Drugo, večina kinologov sploh ne ve, kaj pes sporoča. Pri živčnem psu svetujejo metanje žogic in fizično aktivnost, da se bo utrudil in bo potem kobajagi “dal mir”. Ni res in s tem smo si povzročili kopico dodatnega dela. Danes imamo umirjenega delovnega psa, ampak zakaj? Ker smo z njim nehali “delati resno in redno” in mu predvsem izpolnili pasje potrebe. Zaposlitev je ena od njih, ampak zaposlitev je lahko tudi prinašanje štumfov ali iskanje igrače. Pa še zdaleč ni edina, ker pes, ki živi z otroci, je zaposlen kar precej časa že samo s tem, ko se oni z njim (seveda na primeren način) ukvarjajo. Zato mora imeti predvsem dovolj počitka, pestro izbiro hrane, in veliko sprehodov, ki niso marš od ene do druge točke v tempu lastnika, ampak svobodno raziskovanje na dolgem štriku. Odkar to vemo in izvajamo, je naš nemec bubica. Prej pa “resno in redno” in pes ves iz sebe, mi pa tudi. Samo šolanje in delo še zdaleč nista garancija za mirnega, vzgojenega psa, ne pri “delovni” pasmi ne pri družni ali katerikoli drugi., mora biti kar precej več pogojev izpolnjenih. Sploh pri družinah z otroci, kjer je dinamika čisto druga kot če otrok ni. Pa tudi, v večini kinoloških šol je en in isti recept za vse pse, bazira pa v glavnem na Pavlovu. Psa se da naučiti marsikaj tudi brez tega. In potem ugotoviš, da je inteligenca čisto drugače razporejena, kot to kinologi trdite. Če nemec ubogljiv, border pa inteligenten. Seveda, saj ne more pokazati svoje inteligence, če pa vsi treningi nemcev bazirajo na poslušnosti. Odkar našega več ne matramo s poslušnostjo, se ravno tako kot border velikokrat odloča sam – in odloča se “prav”. Samo učiti jih je treba drugače, pa so čisto enako inteligentni. Še ena stvar je to s pasmami. Ja, ok, pasme so načrtna vzreja in neke predispozicije recimo so. Ampak pasme so stare od nekaj deset pa do nekaj tisoč let. Medtem ko je pes kot vrsta star več desettisoč let. In evolucijsko gledano potrebe ki jih ima kot vrsta daleč presegajo vse potrebe, ki jih ima kot pasma.
Da ne govorim o tem, da je v kinologiji še vedno prisoten mit o dominanci (ki nam je tudi skoraj uničil psa). Pa da je že kar vsak pes ki pokaže kakšno reakcijo “reaktiven” (reakcijo pa pokaže, ker ima vsega dovolj, ampak tega trener seveda ne opazi, ker spoh ne ve, kaj pes sporoča). Psa se ne posluša, od njega se samo zahteva..Pes danes ne sme zarenčati, pa je to zadnji signal pred ugrizom in če bi ga poslušali, bi bilo ugrizov pol manj, tako se pa renčanje zatira. In še in še je tega, kar je narobe s šolanjem, ki se danes podaja v šolah, pa se mi ne da več naštevati. Hvalabogu smo se zbrihtali pravočasno in danes imamo krasnega delovnega nemca, ampak ne zaradi šol in “dela”.
[/quote]
Se zelo strinjam. Pravzaprav sploh mislim da je ravno zaradi vsega tega pritiska šolanja danes toliko nevrotičnih psov. Kako naj se pes normalno uravnoteženo razvije če skoz visiš nad njim in mu težiš, pa tudi če s priboljški in igračami. Se še spomnim časov iz moje mladosti ko smo mislili da je pasja šola nek bavbav, ki pride v poštev samo za policijske pse. In je bilo takrat tričetrt manj problemov s psi, pa jih vsaj v našem naselju ni bilo nič manj kot danes. Ker smo s svojimi psi enostavno živeli, brez glumljenja nekih vodij krdela, kar pa smo rabili da znajo smo jih naučili mimogrede, v realnem življenju.
Pri nas doma smo imeli najprej pudlja, potem kraškega ovčarja, potem prinašalko. Z vsemi smo se uspeli vse zmenit, brez šol in tudi brez priboljškov in igrač. Ker je bil na prvem mestu odnos, ki pa ga pokvariš če psu vsak trenutek ko si z njim najedaš s to pa ono vajo.
Z zadnjo psico sem šla v šolo, ker sem v penziji in sem mislila, no končno lahko vzgojim psa kot je treba. Kot da je prejšnjim kaj manjkalo. Čisto nič jim ni manjkalo. Prinašalko je cela plaža občudovala kako je pridna. Skoz je bila z nami, nikomur težila, ni hodila po tujih brisačah, iz vode se je stresla na komando tam kjer smo ji pokazali, stran od ljudi…Vse to brez šole, priboljškov ali igrač, vse je naredila samo da nas razveseli.
No, z zdajšnjo, ki je zdaj že 10-letna gospa, sva sicer opravili BBH, celo s kar dobro oceno, ampak odnos je trpel. Popravil se je šele ko sem se jaz skulirala, pozabila na ambicije in ji nehala najedat. In ko se je popravil odnos se je bilo veliko lažje z njo zmenit kako hočem da se obnaša.
Imamo nemca. Dve leti je potrebno veliko vlagati vanj (kot v vsakega psa, za katerega želiš da bo socializiran). Z vzgojo pričeti od prvega dne, postaviti meje, ne popuščati in biti vztrajen. Sem pristaš individualnega učenja s pasjim učiteljem, torej delamo in odpravljamo slabe vedenjske navade samo na mojem psu, ne v skupini, ker ima vsak težave s čim drugim.
Dnevno smo na sprehodih 4-6 ur. Ima zunanji pesjak s kočo. od spomladi do jeseni je v bistvu cel dan prost okrog hiše, z nami, samo spi v koči. Sedaj čez zimo več časa prebije v pesjaku, ker smo tudi mi manj časa okrog hiše.
Nemci so hitro učljivi psi, zelo navezani na družino, zelo aktivni, displazija kolkov nič večja kot pri ostalih psih, ampak POTREBNA JE PRAVA VZGOJA. Imeti psa zato ker si ga želijo otroci ali zato ker jih imajo vsi kolegi in znanci je nefer do psa.
A se te clovek tako razveseli kot se te pes? Bilo pa proslo.
S tabo se v marsičem strinjam, sploh s tem, da psi niso plišaste igrače, pa tudi z drugim, na kar opozarjaš glede odgovornega lastništva. Jaz in naša družina spadamo pod to, kar si ti predstavljaš kot odgovorne skrbnike. Dovolj časa, sredstev, znanja, volje itd. Pa vseeno ali pa ravno zato: s tem “redno in resno” kinologi v mnogih primerih tako pretiravate, da je groza. Ne rečem, če dobiš nekoga, ki se mu ne da s kavča vstat. Ampak večina nas ni takih. Večina želi psa vzgojit. In tu se začnejo problemi. Vi ne učite vzgoje, ampak šolate. Šolanje je pa samo en majhen, majhen odstotek pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za srečnega psa in skrbnika. Razložim_ naš pes je delovni nemec. Kupljen z namenom resnega kinološkega dela, čeprav smo prvič lasntiki psa, ampak nismo začetniki. Od samega štarta smo delali po kinoloških principih. In veš kaj? Dobili smo vedno bolj in bolj živčnega psa. Samo zato, ker nihče od kinologov ni upošteval, da pes, ki živi z družino 24 ur na dan, že tako ali tako ogromno “dela”. Ne da bi hodil na ne vem kakšne treninge. 15 minut, ko se z njim ukvarjajo otroci, našega delovnega nemca mentalno utrudi bolj kot vse delo na poligonu ali drugje. Drugo, večina kinologov sploh ne ve, kaj pes sporoča. Pri živčnem psu svetujejo metanje žogic in fizično aktivnost, da se bo utrudil in bo potem kobajagi “dal mir”. Ni res in s tem smo si povzročili kopico dodatnega dela. Danes imamo umirjenega delovnega psa, ampak zakaj? Ker smo z njim nehali “delati resno in redno” in mu predvsem izpolnili pasje potrebe. Zaposlitev je ena od njih, ampak zaposlitev je lahko tudi prinašanje štumfov ali iskanje igrače. Pa še zdaleč ni edina, ker pes, ki živi z otroci, je zaposlen kar precej časa že samo s tem, ko se oni z njim (seveda na primeren način) ukvarjajo. Zato mora imeti predvsem dovolj počitka, pestro izbiro hrane, in veliko sprehodov, ki niso marš od ene do druge točke v tempu lastnika, ampak svobodno raziskovanje na dolgem štriku. Odkar to vemo in izvajamo, je naš nemec bubica. Prej pa “resno in redno” in pes ves iz sebe, mi pa tudi. Samo šolanje in delo še zdaleč nista garancija za mirnega, vzgojenega psa, ne pri “delovni” pasmi ne pri družni ali katerikoli drugi., mora biti kar precej več pogojev izpolnjenih. Sploh pri družinah z otroci, kjer je dinamika čisto druga kot če otrok ni. Pa tudi, v večini kinoloških šol je en in isti recept za vse pse, bazira pa v glavnem na Pavlovu. Psa se da naučiti marsikaj tudi brez tega. In potem ugotoviš, da je inteligenca čisto drugače razporejena, kot to kinologi trdite. Če nemec ubogljiv, border pa inteligenten. Seveda, saj ne more pokazati svoje inteligence, če pa vsi treningi nemcev bazirajo na poslušnosti. Odkar našega več ne matramo s poslušnostjo, se ravno tako kot border velikokrat odloča sam – in odloča se “prav”. Samo učiti jih je treba drugače, pa so čisto enako inteligentni. Še ena stvar je to s pasmami. Ja, ok, pasme so načrtna vzreja in neke predispozicije recimo so. Ampak pasme so stare od nekaj deset pa do nekaj tisoč let. Medtem ko je pes kot vrsta star več desettisoč let. In evolucijsko gledano potrebe ki jih ima kot vrsta daleč presegajo vse potrebe, ki jih ima kot pasma.
Da ne govorim o tem, da je v kinologiji še vedno prisoten mit o dominanci (ki nam je tudi skoraj uničil psa). Pa da je že kar vsak pes ki pokaže kakšno reakcijo “reaktiven” (reakcijo pa pokaže, ker ima vsega dovolj, ampak tega trener seveda ne opazi, ker spoh ne ve, kaj pes sporoča). Psa se ne posluša, od njega se samo zahteva..Pes danes ne sme zarenčati, pa je to zadnji signal pred ugrizom in če bi ga poslušali, bi bilo ugrizov pol manj, tako se pa renčanje zatira. In še in še je tega, kar je narobe s šolanjem, ki se danes podaja v šolah, pa se mi ne da več naštevati. Hvalabogu smo se zbrihtali pravočasno in danes imamo krasnega delovnega nemca, ampak ne zaradi šol in “dela”.
[/quote]
Podobna izkušnja s šolo in mojo prinašalko. Je bila zelo igriva in hiperaktivna. Kot igro je naredila vse kar se je zahtevalo, poleg je hodila da so rekli da naju je za posnet. Ampak ne, to ni v redu. ona misli da se je prišla igrat namesto delat. Pes mora delat! V končn i fazi je poleg hodila kot kaznjenec na verigi, z glavo pri tleh, težav ki sva jih imeli v vsakdanjem življenju pa niso pomagali rešit, obratno, še stopnjevale so se. Tudi se je začela odmikat od mene zaradi stalnih nekih zahtev in korekcij.
Leta sva rabili za popravit škodo ki jo je naredila šola, prvi korak je pa bil vreči šolo v smeti. Saj zdaj še uporabim kakšno komando v kakšni problematični situaciji, ampak način kako se je do tega prišlo je totalni mimosunek. Če bom še kdaj imela psa v šolo ne bom šla, morda edino na kake igralne urice ker je težko najti pse za druženje in medpasjo socializacijo. Fajn bi bilo če bi se kinologi že končno uskladili in določili kaj in kako se bo delalo s psi ter prevsem kdo se lahko s tem ukvarja. Ker zdaj izgleda da lahko to počne vsak ki ga piči oz ki je naredil bbh. Saj midve z mojo kaznjenko sva ga tudi.
Podobna izkušnja s šolo in mojo prinašalko. Je bila zelo igriva in hiperaktivna. Kot igro je naredila vse kar se je zahtevalo, poleg je hodila da so rekli da naju je za posnet. Ampak ne, to ni v redu. ona misli da se je prišla igrat namesto delat. Pes mora delat! V končn i fazi je poleg hodila kot kaznjenec na verigi, z glavo pri tleh, težav ki sva jih imeli v vsakdanjem življenju pa niso pomagali rešit, obratno, še stopnjevale so se. Tudi se je začela odmikat od mene zaradi stalnih nekih zahtev in korekcij.
Leta sva rabili za popravit škodo ki jo je naredila šola, prvi korak je pa bil vreči šolo v smeti. Saj zdaj še uporabim kakšno komando v kakšni problematični situaciji, ampak način kako se je do tega prišlo je totalni mimosunek. Če bom še kdaj imela psa v šolo ne bom šla, morda edino na kake igralne urice ker je težko najti pse za druženje in medpasjo socializacijo. Fajn bi bilo če bi se kinologi že končno uskladili in določili kaj in kako se bo delalo s psi ter prevsem kdo se lahko s tem ukvarja. Ker zdaj izgleda da lahko to počne vsak ki ga piči oz ki je naredil bbh. Saj midve z mojo kaznjenko sva ga tudi.
[/quote]
Ja, in potem ti še rečejo, da je pes tak zato, ker si ti nesposoben vodnik in ne znaš pridobiti njegovega fokusa. Nasvet za pridobivanje fokusa pri malo manj sfokusiranih psih pa je, kak obrok preskočite, ko bo lačen, bo delal. Mislim, groza. Seveda da bo lačen pes naredil vse za tisto hrano, še na glavo se po postavil od hudega. Ampak to ni vzgojen pes, to je pes, z lakoto prisiljen v nekaj, in še zdaječ ne potrdilo o sposobnosti vodnika. A ni čudno, takoj ko smo nehali s poskusi “biti najbolj zanimivo bitje zanj”, da drugega ne bi porajtal, in iz sebe delati neke klovne, je pes postal naravno skofusiran na nas. Ne sicer na način, kot ga vidiš v šoli, ko se želi hoja poleg z gledanjem gor v vodnika, daleč od tega. Ampak povsem dovolj, da je vodljiv in vzgojen in predvsem da imamo dobe rodnos.
Bi pa rekla, da pozivi naj se kinologija že enkrat zmeni, kdo bo lahko kaj delal, ne bodo prinesli rezultatov. Stvari, ki delujejo v pasjo korist in posledično korist lastnika, so danes večinoma izvajane na robu kinologije ali celo izven nje. Precej vode bo še preteklo da bodo postale kinološki mainstream, morda pa celo nikoli ne bodo, ker pač ne služijo futranju egotov, ampak dobrobiti psa. Tako da bi jaz kar pustila, da se razcvetijo drugi pristopi. Kakšen od njih bo tudi mogoče brca v temo, ampak nič bolj kot je to s kinologijo danes, med njimi pa lahko zraste tudi kakšna zelo koristna bilka. Ne vidim namreč variante, da bi kinologija sama od sebe ugotovila, da bbh in vzgojen pes nista isto in nikoli ne bosta.
V pasji šoli sem bila prvič leta 2005 in so nam vbijali v glavo, da ni nobene potrebe po tem, da se psi na sprehodu pozdravljajo, ovohavajo, inštruktorica je bila čisto živčna že ob samih vprašanjih, zakaj se ne bi psi igrali … in da na sprehodu vedno krega ljudi, ker njihovi psi rinejo v njenega itd.
No, vmes sem bila z drugim psom v drugi pasji šoli, druženje z vrstniki je osnovna potreba, saj so krdelne živali in ne, s človekom se pes nikoli ne igra tako kot s psom. Sori. Ampak še vedno očitno nekje učijo, da naj se psi ne družijo med sabo, saj imajo vendar vodnika in družino. Zadnjič na sprehodu ena, da neeee in jo vprašam, ali njen pes ne mara drugih psov (kazal je izrazito zanimanje za mojega psa in nobenih znakov živčnosti): odgovor je bil, da ona noče, da ga drugi psi ovohavajo. Kuža pa gledal nazaj za nama …
Tudi jaz imam izkušnjo, da so psi, ki so non stop z lastnikom, mentalno kar dobro zaposleni, saj se vsake toliko kaj poubadaš z njim, narediš kako vajico, se pogovarjaš … ravno pred kratkim me je prijateljica vprašala glede te mentalne zaposlitve in sem ji rekla, da se mi zdi, da mladiča izčrpa že to, ko te non stop gleda in posluša 🙂 in taca za tabo, ko greš na WC, vzet kozarec vode, se pretegneš … ima ful enega dela 🙂
Ta, da je poslušnost znak manjše inteligence, je pa totalno bosa.
No to, ja, tudi! Od “Ne, nobene igre s psi buhnedej pa pozdravljanja z drugimi psi tudi ne, ker moraš biti zanj ves svet ti in če se bo igral in pozdravljal z drugimi potem te ne bo šmirglal” do “no zdaj pa spustimo pse v igro” ali “no pozdravimo vsakega psa ki ga srečamo”, ampak se potem lastniki zaklepetajo za pol ure, vmes pa psi en drugemu povzročijo že en kup neželenih vedenj – prvič ker jih noben ne gleda in drugič tudi če bi jih, ne zna prebrati govorice. Ne ena ne druga skrajnost ni dobra za nobenega psa, ne delovnega ne družnega, pa se še kar tako poučuje.
Ja, in potem ti še rečejo, da je pes tak zato, ker si ti nesposoben vodnik in ne znaš pridobiti njegovega fokusa. Nasvet za pridobivanje fokusa pri malo manj sfokusiranih psih pa je, kak obrok preskočite, ko bo lačen, bo delal. Mislim, groza. Seveda da bo lačen pes naredil vse za tisto hrano, še na glavo se po postavil od hudega. Ampak to ni vzgojen pes, to je pes, z lakoto prisiljen v nekaj, in še zdaječ ne potrdilo o sposobnosti vodnika. A ni čudno, takoj ko smo nehali s poskusi “biti najbolj zanimivo bitje zanj”, da drugega ne bi porajtal, in iz sebe delati neke klovne, je pes postal naravno skofusiran na nas. Ne sicer na način, kot ga vidiš v šoli, ko se želi hoja poleg z gledanjem gor v vodnika, daleč od tega. Ampak povsem dovolj, da je vodljiv in vzgojen in predvsem da imamo dobe rodnos.
Bi pa rekla, da pozivi naj se kinologija že enkrat zmeni, kdo bo lahko kaj delal, ne bodo prinesli rezultatov. Stvari, ki delujejo v pasjo korist in posledično korist lastnika, so danes večinoma izvajane na robu kinologije ali celo izven nje. Precej vode bo še preteklo da bodo postale kinološki mainstream, morda pa celo nikoli ne bodo, ker pač ne služijo futranju egotov, ampak dobrobiti psa. Tako da bi jaz kar pustila, da se razcvetijo drugi pristopi. Kakšen od njih bo tudi mogoče brca v temo, ampak nič bolj kot je to s kinologijo danes, med njimi pa lahko zraste tudi kakšna zelo koristna bilka. Ne vidim namreč variante, da bi kinologija sama od sebe ugotovila, da bbh in vzgojen pes nista isto in nikoli ne bosta.
[/quote]
Saj verjetno imaš prav glede kinologije, futranja egotov itd. Jaz sem nekako imela v mislih da bi vsaj neki standardi glede izobrazbe inštruktorjev morali obstajat. Npr verjetno mnogi pričakujemo da bodo inštruktorji imeli vsaj nekaj pojma o pasji psihologiji, pa potem ugotavljamo na lastni koži in na koži naših psov da temu ni tako. Vsi smo vrženi v isti koš bbhja, ko pa nas večina rabi samo mirnega, vzgojenega družinskega psa.
Saj verjetno imaš prav glede kinologije, futranja egotov itd. Jaz sem nekako imela v mislih da bi vsaj neki standardi glede izobrazbe inštruktorjev morali obstajat. Npr verjetno mnogi pričakujemo da bodo inštruktorji imeli vsaj nekaj pojma o pasji psihologiji, pa potem ugotavljamo na lastni koži in na koži naših psov da temu ni tako. Vsi smo vrženi v isti koš bbhja, ko pa nas večina rabi samo mirnega, vzgojenega družinskega psa.
[/quote]
Saj ravno v tem je problem. Tisto, kar se uči kot “pasja psihologija”, je večinoma zastarelo. Kolikokrat slišiš Ti moraš biti alfa, pa je alfa teorija že zdavnaj ovržena. In za dobro življenje psa in lastnika rabiš poleg psihologije še kaj, recimo etologijo. O tem baš malo izveš v šolah. V primerjavi s pogojevanjem, takim in onakim, ki je alfa in omega povsod.
Jaz vedno več opažam tega zadnje čase. Da enostavno niti blizu svojemu psu ne pustijo, ful se je razpaslo. Tudi jih ne spuščajo v igro na kakem odmaknjenem travniku. A mi lahko kdo razloži kako naj bi se pes na štriku zlaufal? Jaz še nisem videla človeka ki bi lahko tako laufal kot je max za psa ene srednje do normalne velikosti.
Jaz vedno več opažam tega zadnje čase. Da enostavno niti blizu svojemu psu ne pustijo, ful se je razpaslo. Tudi jih ne spuščajo v igro na kakem odmaknjenem travniku. A mi lahko kdo razloži kako naj bi se pes na štriku zlaufal? Jaz še nisem videla človeka ki bi lahko tako laufal kot je max za psa ene srednje do normalne velikosti.
[/quote]
Po eni strani to izogibanje kontaktom na sprehodih razumem. Ni vsak pes vesel, če vanj rine drug pes. Nekateri so morda prestrašeni, imajo slabe izkušnje, so bolni ipd. Skrbnik psa, ki ga šola, recimo za pse vodnike slepih ali pomočnike invalidom ali kako drugo delo, na sprehodu tudi ne bo dovolil oohavanja drugih psov. Slepega človeka ne more voditi pes, ki ni bil naučen ignoriranja drugih psov na sprehodu in rine v vsakega ali dovoli rinjenje drugih vanj. Mora ignorirati vse ostalo in biti sfokusiran na nalogo. Take stvari se uči delovne pse. Ampak se jim potem zagotovi družba iste vrste na drug način, vsaj pošteno bi bilo do psov.
Zato obstajajo rumene rutice, ki jih lahko natakne tisti, ki iz kakršnegakoli razloga ne želi kontaktov drugih psov s svojim.
Pri povprečnem lastniku in psu se mi pa ne zdi kontakt nič spornega, če sta oba psa za to in se oba lepo obnašata. Problem je, ker tudi veliko lastnikov ne zna prebrati svojega psa in ne ve, kaj se ob takem kontaktu dogaja. Pa še povodec zategujejo tako močno, da je pes čisto stresiran in tudi če je sicer ok, morda ne reagira vljudno. Zato po eni strani razumem, da se je začelo temu izogibati, ne razumem pa, zakaj se raje ne uči različnih situacij, in ignoriranja in vljudnega srečevanja (no saj ponekod to učijo, ni vse tako črno).
Ampak za dva vzgojena, mirna, vljudna psa s skrbnikoma, ki opazujeta njuno interakcijo ob kontaktu in jo prekineta, če ni v redu, pa verjetno ne bi smelo obstajati neko splošno pravilo prepovedi, ker se morajo vljudnega srečevanja naučiti (tako kot ignoriranja, če je potreba) in ga potem tudi vaditi.
Glede tekanja in igranja na travnikih, veliko lastnikov nemcev se dobiva ravno pri takih igrah, spuščeni na travniku v družbi drugih psov, ali pa na kakšnem ograjenem prostoru, recimo poligonu ali pasjem parku, če ni drugih psov. Je pa bilo recimo nam to odsvetovano, češ da bo izgubil fokus na nas. Ampak bilo je ravno obratno, ko smo mu to omogočili, igro in prosto tekanje z drugimi psi pod nadzorom skrbnikov, se je šele zares navezal na nas.
Ravno to je problem, ker se podajajo recepti. Češ vsi se izogibajmo na sprehodih in trenirajmo fokus na skrbnika, pa bodo vsi psi vzgojeni v nulo. ALi pa pred tem, pes mora nujno na igralne urice, sicer ne bo sodializiran. Ne gre to tako, ker ni enega recepta. Je splošno vodilo, da kot vrsta nujno rabijo stike s pripadniki svoje vrste. Ampak ne vsak pes na enak način, ne tako, da jih pri igri noben ne opazuje, ne tako, da se vtaknejo v vsakega psa in ne tako, da obvezno ignorirajo vse pse, tudi če bi bil kontakt lahko čisto ok.
Še en tak recept je zadnje čase modno hranjenje iz roke. Spet kar povprek za vse pse. Meni je sicer všeč da pes ne dobiva priboljškov, ampak navadno hrano, amak po drugi strani mi ni všeč da pes hkrati je in se giblje, pa dobiva briket po briket in se nikoli do konca ne naje. Prav tako recimo veterinarka prav, da še nikoli ni bilo toliko zasukov želodca kot odkar je to moderno.
Tako da se mi zdi da je treba o vsem skupaj če si lastnik psa, sploh delovnega, zelo zelo dobro premisliti in vzeti tisto, kar tvojemu psu in tebi pride prav, ne pa kar “cel paket” nasvetov. Še sploh se je dobro pozanimati pri različnih strokovnjakih – sicer se vsak drži nečesa svojega kot pijanec plota, ampak če ne upoštevaš vsega in vzameš še kaj od koga drugega, si že na dobri poti da bosta pes in ti srečnejša- Ali pa pač kot je ena zgoraj rekla enostavno živeti s psom in ga spotoma naučiti pravil brez vseh kinoloških receptov, tudi to se da brez problema pri večini.
Forum je zaprt za komentiranje.