Nemški ovčar – izkušnje, vzreditelji
Normalno da si bomo, glede na to da je to prvi pes izbrali “lažjo” pasmo, zato pa sprašujem, nisem kot nekateri ki kupijo potem pa za nazaj sprašujejo kaj naj sedaj… Mislim… Človek nekaj napiše pa vpraša pa se mora vsepovsod zagovarjat ali kaj? Otroci so stari ta starejši 9 dvojčka pa 6.
[/quote]
No torej, od ‘lažjih pasem so vam že predlagali labradorce in prinašalce od večjih, morda bi sploh bilo bolje pogledat med manjšimi družnimi pasmami. Bokser bi bil že malo prevelik zalogaj. Pudelj bi bil pred cca 30imi leti idealen pes, a je pasma danes žal izrojena tako fizično kot psihično. Poleg tega je čisto vsakega psa možno zafurat z napačno vzgojo, kot je primer vaša slaba izkušnja s sosedovim pudljem.
Svetujem vam da preden sploh nabavite psa poiščete pasjo šolo in se dogovorite za obisk male šole še brez psa. Da vam vsaj osnove razložijo in pokažejo. Seveda boste tja tudi s psom hodili. Zelo pomembno je namreč kako psa privedete v nov dom in zaštartate skupno življenje.
Za začetek bi bilo dobro prebrati knjigo Starihe Pipan Vzgojimo psa učinkovito, a prijazno. Ampak knjige ne morejo nadomestiti žive razlage na primerih.
No ja, ne pretiravat. Pes bo postal nevrotičen če stalno visiš nad njim in stalno nekaj hočeš od njega, sploh mladič. Za mladiča je dovolj 5 min učenja nekje vmes med igro in sprehodi. Z mladičem naj bo predvsem igra, itak se ga da že skozi igro marsikaj naučit. Seveda pa mora lastnik za to marsikaj znat. Torej naj se nujno povežejo z dobro pasjo šolo.
Pes bi imel zaposlitev skozi cel čas, smo kar aktivni, hodimo na sprehode, smo dosti zunaj na vrtu in radi hodimo na izlete kjer bi psa seveda vzeli zraven vsepovsod, tako da družbo in ukvarjanje bi imel skozi cel dan, imeli bi ga v stanovanju, nikakor ne veni cel čas. Kaj se tiče otrok je ta starejši zelo odgovoren in mislim da ne bi bilo težav, tudi manša otroka nista problematična.
[/quote]
Sprašujem, koliko časa lahko namenite izključno psu. 9 in 2×6 letnik skupaj na sprehodu s psom, ki ga je treba vzgaja, ne bo šlo. Takrat se lahko igrajo, to že, pa se tu upam, da vam bo kdo svetoval, kako igro pravilno usmerjati ali prekiniti. Odločate se pri 3eh malih otrokih za psa večje pasme. 9 letnik za psa, sploh velike pasme, ne more bit odgovoren.
Se bojim, da si odgovorno skrbništvo psa predstavljate zelo drugače, kot v resnici mora biti.
Za prvega psa, kratkodlakega, nizje rasti, max do kolena, po moznosti iz zavetisca. Zavetisce horjul bo imelo v kratkem precej zelo lepih in fobto oskrbljenih mladickov za oddat. Poleg vsega glejte tudi glede prevoza. Ko greste na dopust naj bi sel pes z vami. V avtu morate imeti box za psa, ki zavzame ogromno prostora, sploh ce je govora o velikih pasmah. Upam da je vsaj kdo od vaju v zivljenju imel psa. Pri nas tudi navijajo zanj. Otroka sta enakih let kot vasi, pa ne pristanem na to, ker bi bil poleg 2 otrok,partnerja z zmesanim urnikom ko nikol ne ve kdaj bo doma, ampak res skor nikol in se nanj glede nicesar ustaljenega v druzini ne gre zanasat, to pomenilo, da bi poleg vsega skrvela se za psa. Sem lepo rekla da pes v hiso tist trenutek lahko pride ko bo skrb in odgovornost zanj prevzel partner. Od veterinarskih pregledov, solanja, v zacetku nocnega vstajanja….vse. ne pa da bo on 5 min z njim, vse ostalo m bom pa jaz rihtala. Grdo ali ne. Da ga pa mami obesim ki zivi pod nami pa tudi ne. Ne bo ona odg za obnasanje psa. Z njim bi bila po 9 ur.
Nemci so delovni in prijazni psi, izredno zvesti lastniku.
V policiji in na carini so zelo uporabni.
Odkrivajo praktično vse, kar se odkriti da.
Naš delovni Nemc me je enkrat nasmejal do solz, ko je na besedo “Išči” prilaufal in pokljukal v mojo sobo, kjer sem grela špagete.
Psi takoj vedo, če imaš z njimi izkušnje.
Nemca bi imela takoj. A kot je rekel že nekdo zgoraj zahtevajo čas, voljo, šolo, denar in dobrega nadomestnika, če do česa pride.
Mimogrede sem se spomnila dveletnega zdravega Lesija, ki ga je k veterinarju v Dravlje lastnik pripeljal na usmrtitev, ker se mu ga ni dalo več imeti.
Normalno da si bomo, glede na to da je to prvi pes izbrali “lažjo” pasmo, zato pa sprašujem, nisem kot nekateri ki kupijo potem pa za nazaj sprašujejo kaj naj sedaj… Mislim… Človek nekaj napiše pa vpraša pa se mora vsepovsod zagovarjat ali kaj? Otroci so stari ta starejši 9 dvojčka pa 6.
[/quote]
Ne bom pametna za druge, ti pa lahko povem svojo izkušnjo kot lastnice prvega psa, enako nemški ovčar. Vse, kar so napisali zgoraj, je res: prvi dve leti je veliko dela. Učenje, šolanje, sesanje in ostalo čiščenje ter tuširanje psa (ker zelo radi se povaljajo v smrdečih zadevicah, sploh mladički). Za dopust je treba planirati zelo daleč vnaprej in izbrati ali apartma kjer so dovoljeni psi ali pa rezervirati dober pasji hotel, s tem da pes mora biti že prej navajen nanj, ne moreš kar flikniti psa nekam, kjer še nikoli ni bil. In navajati ga je treba na odsotnost, postopoma. Če gre zraven, zavzame ogromno prostora, tako da gre prtljaga v trugo. Če ne gre, plačaš hotel najmanj 20 eur na nočitev, torej za 14 dni skoraj 300 evrov. Hrana ni tako draga, kakih 50 evrov na mesec, so pa drage žvečilke, ki jih nujno rabi. Vet posegi so pri težjih pasmah dražji, ker se marsikaj računa na težo. Oprema tudi kar nekaj stane, od notranjega boksa do različnih povodcev, oprsnic, ležišč itd. in ker je vse večje kot pri manjših, je tudi dražje. Otrok težkega psa ne more voziti na sprehod. V prvih dveh letih psa tudi učiš in sprehodi pogosto niso sproščeno pohajkovanje vseh članov družine skupaj. Pri večjih pasmah je zelo dobro počakati s kastracijo ali sterilizacijo tja do drugega ali celo tretjega leta, ker se še razvijajo in kosti morajo do konca zrasti. Zato računaj vmes na 2x letno gonitev, v primeru psičke to lahko pomeni snubce pred hišo par tednov in nekaj markiranja.
Nemci so sicer blazno hitro učljivi, zato zelo hitro napredujejo, vsaj naš. Je pa s šolami tako, da so zelo različni pristopi in meni se večina od njih ni zdela v redu, ker zagovarjajo en pristop za vse, kar pa po mojem ni ok, ker je vsak pes drugačen in ni recepta. Neke splošne smernice so, ampak na koncu se prilagodiš svojemu. Tako da sem psa skoraj vse naučila sama, s kombinacijo pristopov.
To je recimo na kratko, kar se tiče “obremenitev”. Je pa to bitje, ki ti vse tisočkratno povrne in če bi še enkrat izbirala, bi izbrala enako. Samo da bi mu morda priskrbela kakšno družbo, mogoče manjše rasti, da bi tudi otroci lahko hodili s psom na sprehode in da bi se nemec lahko igral in socializiral že doma – zdaj ga namreč vozimo v pasjo družbo. Pasjo družbo pa nujno rabijo, kljub človekovemu ukvarjanju.
Skratka to je polnopraven družinski član in dela z njim je podobno kot z majhnim otrokom. Zato ti mora biti to v veselje, če je breme, je brez zveze rako zate kot za psa. Ni pa res, da ne moreš biti prvič lastnik psa nemca. Komot si, če se zavzameš in naučiš. pravzaprav je celo bolje kot če si imel prej eno čisto kontra pasmo pa bi zdaj delal isto z njim. Ne moreš, ker so drugačni. Velja pa tudi to, da so vsi psi v principu psi. Rabijo veliko počitka, sploh mladiči, rabijo zaposlitev, rabijo bližino človeka, rabijo vohanje in raziskovanje, igro in pestro prehrano. Karkoli boš vzela, upoštevaj to.
Ne, nemc ni inteligenten. Nemc je poslušen pes. Inteligenten pes je border recimo.
Spet nekdo napačno razlaga, kaj so inteligentni in kaj poslušni psi. Med tema pojmoma je velika razlika. Pes, ki uboga vsak ukaz, žal ni inteligenten. To je poslušen pes. Pes, ki bo naredil nekaj mimo ukazov, pa je kandidat, da se njegovo inteligentnost opredeli. S tem, da vsak pes, ki ne uboga še zdaleč ne pomeni, da je inteligenten. So pa inteligentni psi vsekakor takšni, da ukazov slepo ne sledijo, ker razmišljajo s svojo glavo.
[/quote]
Jao joj, kakšne si se pa zdaj znebila, pa drugače vem, da veliko veš o psih. Pes kot živalska vrsta je zelo inteligenten, ne glede na pasmo. Inteligenten po človeških merilih, saj je v naravi vsaka vrsta maksimalno inteligentna za to, da dolgoročno preživi. Celo bitja s par celicami, ki služijo kot živčni sistem in kot naši možgani, imajo nedvoumno inteligenco.
Razlike med pasmami pa so v karakterju. To je pa nekaj čisto drugega kot inteligenca. In NO te ne bo nikoli slepo ubogal, če ni vzgojen. Če se nihče ne ukvarja z njim, ne bo poslušen, poslušnost ni nekaj, s čimer se pes rodi. Temveč bo delal po svoje. Nima pa NO komponente kot npr. borderkoli, da bo povozil ukaz lastnika oziroma vodnika in nekaj naredil po svoje. Zato je pa tako primeren kot službena pasma in je idealen družinski pes, če odmislimo samo velikost.
Enako “pohleven” oziroma poslušen je tudi zlati prinašalec, na primer. Pa marsikateri mešanec.
Imela sem mešanca z border kolijem, ki je bil super inteligenten, ubogal na prvo besedo vse ukaze, super učljiv za razne trikce, je pa na sprehodu brez povodca delal kroge po svoje in se stalno vračal k meni. Niti enkrat mi ni ušel ali da ne bi prišel, ko sem ga poklicala. Preprosto ni bil pes, ki bi tako kot moja najlepša nemška ovčarka stalno želel hoditi ob gospodarju. Poslušen je bil enako kot nemška ovčarka, nič manj, le imel je drugačne potrebe.
Pretiravajo vsi tisti, ki tu na dolgo in široko opisujejo, kako se boš morala s psom ukvarjati malodane 8 ur na dan ves čas.:)) Bedarije! Seveda je res, da se pač izogneš najbolj zahtevnim pasmam, se pravi dominantnim, takim, ki rabijo ogromno gibanja, takim ki rabijo veliko zadolžitev, če ne, začnejo delati neumnosti (grizejo, kopljejo, postanejo agresivni…), vse to je res. Lahko pa komot najdeš pasmo, ki je primerna za otroke, razen pasje šole ne rabi nekega hudega ukvarjanja in zadolžitev, potrebuje zmerno gibanje, diha z družino.
Mi smo imeli velikega planšarskega psa kot prvega psa, ko so bili otroci stari 10, 6 in 3 leta. Idealen pes, v času, ko nisi imel časa zanj, je tudi po cel dan dremal ali na dvorišču ali v bajti, hkrati pa vedno za akcijo, če si bil ti zanjo. Drugi pes cane corso, krasen družinski pes, privržen do skrajnosti, ene stvari ni uničil v bajti, razume čisto vse, tudi on komot preleži ure, ko se nihče z njim ne ukvarja, važno mu je samo, da je ob družini. Nobenih težav z nobenim od njiju. Oba sta naredila pasjo šolo, to je pa tudi vse. Potem pa seveda glavne zadeve, da mu ne dovoliš, da prosijači pri mizi, ko družina je, da ne dovoliš, da skače po ljudeh, da vztrajaš, da uboga navodila, da ne sme v določene prostore v hiši, … Brez skrbi in brez slabe vesti lahko komot preskočiš sprehod tu in tam, če imaš itak zunaj velik vrt. Mi z našim hodimo na štiriurne sprehode med vikendi, čez teden samo en sprehod na dan, kakšen dan tudi nič, če je ravno zanič vreme.
Torej ne jemlji tole govorjenje ljudi tukaj pretirano resno. Eni pišejo, kot bi bilo imeti psa najmanj osemurno garanje.:)) Pač ravno mejnega škotskega ovčarja ne boš vzel, pa nemški tudi ni posebej primeren, ampak imaš pa ogromno drugih pasem, ki bodo čisto okej, tudi če ne bdiš nad njimi 24/7:) Tako na splošno pa se moraš z manjšimi pasmami veliko bolj ukvarjat kot z velikimi. Ali kar naprej bevskajo, ali so hiperaktivni, ali ves čas nekaj grizljajo, ali jim je samoumevno, da je prostor na kavču njihov, so bolj agresivni, čeprav ne naredijo ne vem kakšne škode itd.
Kot so že rekli:
labradorci, prinašalci, veliki planšarji, bernski ovčarji, cane corso, bernardinci…
Torej, če ste se odločili za NO in vam je zdaj kristalno jasno, da ga otroci še najmanj pet let ne bodo mogli peljati sami na sprehod, je naslednji korak odličen vzreditelj.
Tukaj se ne smete it bližnjic, ker je ta pasma žal precej obremenjena z dednimi boleznimi in pri iskanju mladiča res ne šparat. Poguglajte, katere vse teste je dobro, da nemec ima, preglejte na kinološki zvezi, kateri vzreditelji so člani, in potem preverite njihove spletne strani ter poguglajte, ali so kakšna mnenja. Načeloma so bolj zdrave delovne linije (hrbtenica in kolki). Od dobrega vzreditelja pričakujte, da bo tudi on imel določene zahteve glede vas. Tudi jaz bi vam priporočala samico.
Ne glejte sploh čistokrvnih brez rodovnika. Jaz sem posvojila takšno psičko iz zavetišča in je imela čisto vse tipične bolezni in težave NO, razen displazije. Pa je imela raven hrbet 🙂
To je pri nas najmanjši problem 🙃. Glede avta pa dopusta, imamo kombi, tako da se bo našel prostor za box, tako da brez skrbi, psu ne bo šlo slabo.
Rada bi le malo več podatkov glede izkušenj lastnikov psov. Pri možu doma so imeli pse, pes je bil vedno pri hiši, le zame bi bilo to prvič 🤷🏻♀️
[/quote]
Kakšnih podatkov, kakšnih izkušenj? Še vedno ne vemo kaj konkretno te zanima. Postavi konkretna vprašanja.
Kaj pa šola, že veste kam boste šli? Kdo bo hodil v šolo? A veste da je pasja šola bolj za lastnike kot za pse? Imam sosede ki imajo beaglico, z njo so šli v malo šolo, potem pa rekli da psička zna dovolj. Ja, ona zna dovolj, oni pa niti slučajno dovolj. Zato pa jim zdaj visi na povodcu, dobesedno.
Če imaš psa zato, da lahko rečeš, da imaš psa, to nima nobenega smisla. Če ga nabaviš zato, ker ti je všeč tak slog življenja, potem ga moraš vključiti v svoje vsakdanje življenje tako kot otroke, kuhanje, rekreacijo, jutranjo kavo … Pika. To, da greš z njim na sprehod, če imaš čas, ni okej.
Če imaš torej otroke, ki vsi nekaj trenirajo, hodijo v glasbeno, imajo tekme, nastope in je družina zato tudi popoldne cel dan v avtu in na cesti, pa če imajo tudi starši neke svoje hobije, je v tak nor ritem noro privleči še psa, ker je samo dodatna obremenitev in od tega nimajo nič ne lastniki, še manj pa pes. To, kar ste počeli vi, enostavno ni bilo v redu, ne glede na pasmo.
Če imaš psa zato, da lahko rečeš, da imaš psa, to nima nobenega smisla. Če ga nabaviš zato, ker ti je všeč tak slog življenja, potem ga moraš vključiti v svoje vsakdanje življenje tako kot otroke, kuhanje, rekreacijo, jutranjo kavo … Pika. To, da greš z njim na sprehod, če imaš čas, ni okej.
Če imaš torej otroke, ki vsi nekaj trenirajo, hodijo v glasbeno, imajo tekme, nastope in je družina zato tudi popoldne cel dan v avtu in na cesti, pa če imajo tudi starši neke svoje hobije, je v tak nor ritem noro privleči še psa, ker je samo dodatna obremenitev in od tega nimajo nič ne lastniki, še manj pa pes. To, kar ste počeli vi, enostavno ni bilo v redu, ne glede na pasmo.
[/quote]
Naš pes je naš družinski član, ne pa projekt. Tako kot moji otroci niso moji projekti, ki bi vsak dan morali imeti načrtovan in animiran, ampak člani družine. Zdaj so sicer že veliki, ampak tudi ko so bili majhni, jih nismo vsakodnevno razvažali po dejavnostih.:) Živimo na vasi in imamo dejavnosti zunaj. Brezplačne.:) In del teh dejavnosti je tudi pes. Če pa družina nima nič časa, cele dneve zdoma, popoldan pa tudi kar naprej neke aktivnosti, ki ne vključujejo psa, pa je itak brez veze imeti psa- če te nikoli ni doma. Potem bi morda edino v poštev prišel tak torbični psiček, ki ga vtakneš v nahrbtnik in vlačiš s sabo.:)
Dvomim, da avtorica nima nič časa in da cele popoldneve razvaža otroke okoli. Najbrž ji v tem primeru ne bi padlo na pamet, da si omisli še psa.
Če imaš psa zato, da lahko rečeš, da imaš psa, to nima nobenega smisla. Če ga nabaviš zato, ker ti je všeč tak slog življenja, potem ga moraš vključiti v svoje vsakdanje življenje tako kot otroke, kuhanje, rekreacijo, jutranjo kavo … Pika. To, da greš z njim na sprehod, če imaš čas, ni okej.
Če imaš torej otroke, ki vsi nekaj trenirajo, hodijo v glasbeno, imajo tekme, nastope in je družina zato tudi popoldne cel dan v avtu in na cesti, pa če imajo tudi starši neke svoje hobije, je v tak nor ritem noro privleči še psa, ker je samo dodatna obremenitev in od tega nimajo nič ne lastniki, še manj pa pes. To, kar ste počeli vi, enostavno ni bilo v redu, ne glede na pasmo.
[/quote]
Če ga nabaviš zato, ker ti je všeč tak slog življenja, potem ga moraš vključiti v svoje vsakdanje življenje tako kot otroke, kuhanje, rekreacijo, jutranjo kavo … Pika. To, da greš z njim na sprehod, če imaš čas, ni okej.
Moj pes sodeluje tudi pri mojem kuhanju. Z njim se pogovarjam, on posluša, vmes mu skrijem priboljšek, da ga mora iskat. Pri jutranji kavi sedi ob meni in ve, da ga bom takrat božala. Ko se otroci na dvorišču preganjajo za žogo, se preganja z njimi. Kako naj bi ga bolj umestili v naše vsakdanje življenje, kot ga že itak. A ti pa imaš psa v pesjaku zaprtega, pa si vzameš dvakrat na dan za sprehod z njim in misliš, da je tvoj pes srečen, ker se je sprehajal? Ne gre za sprehode. Pri psih gre za življenje s svojim krdelom. Ko se oni gibajo, se tudi pes, ko se oni igrajo, se tudi pes, ko oni počivajo pred TV, to počne tudi pes (no, on tudi zasmrči vmes)… Dajte že končno preseči to idejo, kako pes potrebuje samo sprehode, pa bo srečen. Ne, srečen bo, ko bo ob svoji družini, KARKOLI TA ŽE POČNE! Vsaj psi družinskih pasem, torej družni psi. Pustimo ob strani delovne pasme psov.
Če ga nabaviš zato, ker ti je všeč tak slog življenja, potem ga moraš vključiti v svoje vsakdanje življenje tako kot otroke, kuhanje, rekreacijo, jutranjo kavo … Pika. To, da greš z njim na sprehod, če imaš čas, ni okej.
Moj pes sodeluje tudi pri mojem kuhanju. Z njim se pogovarjam, on posluša, vmes mu skrijem priboljšek, da ga mora iskat. Pri jutranji kavi sedi ob meni in ve, da ga bom takrat božala. Ko se otroci na dvorišču preganjajo za žogo, se preganja z njimi. Kako naj bi ga bolj umestili v naše vsakdanje življenje, kot ga že itak. A ti pa imaš psa v pesjaku zaprtega, pa si vzameš dvakrat na dan za sprehod z njim in misliš, da je tvoj pes srečen, ker se je sprehajal? Ne gre za sprehode. Pri psih gre za življenje s svojim krdelom. Ko se oni gibajo, se tudi pes, ko se oni igrajo, se tudi pes, ko oni počivajo pred TV, to počne tudi pes (no, on tudi zasmrči vmes)… Dajte že končno preseči to idejo, kako pes potrebuje samo sprehode, pa bo srečen. Ne, srečen bo, ko bo ob svoji družini, KARKOLI TA ŽE POČNE! Vsaj psi družinskih pasem, torej družni psi. Pustimo ob strani delovne pasme psov.
[/quote]
Za začetek preberi, na kaj sem odgovarjala, preden kar nekaj ugibaš in obtožuješ.
Moji psi so z mano v stanovanju, delam od doma že vse poklicno življenje, tako da so izjemoma kdaj sami, in jim ni treba dneva predremat zato, ker se nimam časa ubadat z njimi in jih peljat ven – tako kot to opisuje en psičar, ki sem mu odgovarjala. Če imaš psa zato, da se z njim ukvarjaš, ko slučajno nimaš kaj drugega početi, in pes potem cel dan predrema, to nima smisla. A bo zdaj šlo?
In večinoma se najbolj zatakne ravno pri tem času, ki si ga je treba vzeti za fizično aktivnost psa – torej da gre ven in na sprehod ali metat frizbi ali karkoli že. In sprehodi oziroma fizična aktivnost so za psa NUJNI. Vsak dan brez pardona. Ne vem, kaj tebi ni jasno.
Če ga nabaviš zato, ker ti je všeč tak slog življenja, potem ga moraš vključiti v svoje vsakdanje življenje tako kot otroke, kuhanje, rekreacijo, jutranjo kavo … Pika. To, da greš z njim na sprehod, če imaš čas, ni okej.
Moj pes sodeluje tudi pri mojem kuhanju. Z njim se pogovarjam, on posluša, vmes mu skrijem priboljšek, da ga mora iskat. Pri jutranji kavi sedi ob meni in ve, da ga bom takrat božala. Ko se otroci na dvorišču preganjajo za žogo, se preganja z njimi. Kako naj bi ga bolj umestili v naše vsakdanje življenje, kot ga že itak. A ti pa imaš psa v pesjaku zaprtega, pa si vzameš dvakrat na dan za sprehod z njim in misliš, da je tvoj pes srečen, ker se je sprehajal? Ne gre za sprehode. Pri psih gre za življenje s svojim krdelom. Ko se oni gibajo, se tudi pes, ko se oni igrajo, se tudi pes, ko oni počivajo pred TV, to počne tudi pes (no, on tudi zasmrči vmes)… Dajte že končno preseči to idejo, kako pes potrebuje samo sprehode, pa bo srečen. Ne, srečen bo, ko bo ob svoji družini, KARKOLI TA ŽE POČNE! Vsaj psi družinskih pasem, torej družni psi. Pustimo ob strani delovne pasme psov.
[/quote]
Po kateri logiki izpustimo delovne pasme psov, če pa avtorico zanimajo ravno te, se pravi nemc, bokser, labradorec, zlatko…
Glede delovnih nemcev, ki jih je nekdo omenil, kateri vzreditelji pa bo dal mladiča v družino, ki bi imela psa zato, da malo z njimi naokoli hodi?
Po kateri logiki izpustimo delovne pasme psov, če pa avtorico zanimajo ravno te, se pravi nemc, bokser, labradorec, zlatko…
Glede delovnih nemcev, ki jih je nekdo omenil, kateri vzreditelji pa bo dal mladiča v družino, ki bi imela psa zato, da malo z njimi naokoli hodi?
[/quote]
Delovna linija je naziv in ne pomeni, da mora ta pes nujno delat na policiji, v gorski reševalni itd. Vzreditelj pričakuje primerno šolanje in ukvarjanje s psom, da bo imel srečno življenje, ne pa, da bo lastnik zdaj vsak dan z njim oddelal še en šiht. Saj mu je jasno, če psa da družini, ne policiji, da ne bo deloven, ampak družinski pes. Delovne linije niso razstavne, so malo bolj naspidirane, ampak to ne pomeni, da ne morejo biti navadni nemški ovčarji.
In ko že toliko ljudi navija za zlate prinašalce kot idealne družinske kužke – zelo veliko jih je gorskih reševalcev in lavincev, torej delovnih psov …
Delovna linija je naziv in ne pomeni, da mora ta pes nujno delat na policiji, v gorski reševalni itd. Vzreditelj pričakuje primerno šolanje in ukvarjanje s psom, da bo imel srečno življenje, ne pa, da bo lastnik zdaj vsak dan z njim oddelal še en šiht. Saj mu je jasno, če psa da družini, ne policiji, da ne bo deloven, ampak družinski pes. Delovne linije niso razstavne, so malo bolj naspidirane, ampak to ne pomeni, da ne morejo biti navadni nemški ovčarji.
In ko že toliko ljudi navija za zlate prinašalce kot idealne družinske kužke – zelo veliko jih je gorskih reševalcev in lavincev, torej delovnih psov …
[/quote]
Nikoli pa ne bo zlatko obrambni pes. Pa pri tem a bo pes deloven ali ne je pomemben faktor karakter vsakega posameznega psa. V vseh pasmah najdeš pse z nižjim nivojem energije kot predvideva vzreja, manj izraženimi nagoni, manjšo zainteresiranostjo za ljudi itd. Sama pasma, nemc zlatko ali karkoli, sploh ne pomeni da pes je ali bo uspešen delovni pes.
Naš pes je naš družinski član, ne pa projekt. Tako kot moji otroci niso moji projekti, ki bi vsak dan morali imeti načrtovan in animiran, ampak člani družine. Zdaj so sicer že veliki, ampak tudi ko so bili majhni, jih nismo vsakodnevno razvažali po dejavnostih.:) Živimo na vasi in imamo dejavnosti zunaj. Brezplačne.:) In del teh dejavnosti je tudi pes. Če pa družina nima nič časa, cele dneve zdoma, popoldan pa tudi kar naprej neke aktivnosti, ki ne vključujejo psa, pa je itak brez veze imeti psa- če te nikoli ni doma. Potem bi morda edino v poštev prišel tak torbični psiček, ki ga vtakneš v nahrbtnik in vlačiš s sabo.:)
Dvomim, da avtorica nima nič časa in da cele popoldneve razvaža otroke okoli. Najbrž ji v tem primeru ne bi padlo na pamet, da si omisli še psa.
[/quote]
Joj hvala! Končno nekdo ki razume in ne dela znanstvene fantastike iz preprostega vprašanja 🙄
Hahah, nevarni.:)) Naš prvi družinski pes je cane corso, prej nobenh izkušenj s psi. Ne bi si mogli izbrati boljše pasme. Kot je že en zgoraj pisal, nobenega uničevanja, pes, ki razume vse, mislim, da se je točno enkrat polulal v hiši, takoj je zaštekal, kam mora lulat in kakat… enormno razumevajoč do domačih, mi smo imeli dveletnika, sicer smo mu prepovedali psa vleči za ušesa, mu tečnariti…ampak saj veste, kakšni so dveletniki,,, pes je bil do malega izjemen, potrpežljiv…. Zdaj je ta bivši dveletnik star 15 let, pes pa 13,5. Sploh si ne predstavljam, kaj bo, ko bo čas za slovo od psa… najboljša prijatelja, pes se ne gane od njega, ko smo vsi doma…Edino to je, da je pes, ki ni pretirano naklonjen tujcem. Vendar pa, če ga sprejmejo domači, ni problema. Kakšen nevaren pes, hahaha. Sin je vsako leto pripeljal ves razred sošolcev na rojstni dan, pes je vse stoično prenašal, ker je vedel, da so to naši prijatelji. Pol rojstnega dne se vedno ukvarjajo z našim psom. Sin ga je naučil nekaj trikov, in to potem vsi otroci gledajo in spremljajo:)) Vsi se z njim valjajo po tleh, ga božajo… pač totalen crtljivec— pa to nekastrirani samec.
Skratka, enkrat cane corso, vedno cane corso.
Če so jih pa kdaj načrtno šolali za obrambne pse, pa seveda, tudi to znajo biti. Ampak ne tisti, ki so vzgajani kot družinski psi.
Forum je zaprt za komentiranje.