ne želi poroke…
Bedno? Ovca? Običaj?
Sama gledam na poroko kot na nekaj, kar je predvsem stvar dveh, potem šele sorodnikov in prijateljev, s katerimi želiš deliti lep dogodek. Gre za prelomnico, korak več in predvsem sporočilo o ljubezni. Meni je fajn, če z drugimi deliš lepo, se znaš poveseliti in sprejmeš kot novo doživetje. V to vstopiš prostovoljno, brez prisile, s polno zavestjo in organiziraš kot paše tebi in partnerju. Torej ne vidim nikakršnega črednega nagona, ker nenazadnje so poroke v upadanju in ne porastu. Ljudje nimajo denarja in niti najmanjšega namena, da bi častili svoje najbližje. Bedno je za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti, zato je treba najti nek beden razlog.
Poroka je dogodek. To ne pomeni, da ostale stvari niso pomembne ali so zamegljene. Ravno zaradi tega, kar dva združuje, gresta v poroko in ne obratno, da bi poroka prinesla cel kup pomembnih stvari za zvezo.
Seveda pa ni garancije, tako kot ni za nobeno stvar v lajfu…
tako, kot je bedna poroka je bedno tudi obešanje zastave, petje himne … proslavljanje česarkoli
in za to gre: za kulturo, ki jo skozi znanje predstavitve izražamo.
za ostalo so pa davki in kreditne kartice
aja .. pa dober seks in zmage
Tvoja izjava je popolnoma logična. Saj si ženska in ponavadi je tisti ta drugi ponavadi moški. 🙂
Ženske pričakujete, da bomo moški iz ljubezni popuščali ženskam. Kaj pa obratno ? :)[/quote]
Odvisno od karakterja ženske. Jaz bi lahko popustila. Za druge pa težko govorim.
Seveda imaš pa lahko tudi kontra situacijo, da si moški želi poroke, ženska pa ne.
Ne zagovarjam to popuščanje toliko zaradi tega ker sem ženska, ampak zato, ker sem prepričana, da lahko kaj lepega od tega odnese tudi tisti, ki je proti poroki. Da je to na koncu za oba lepo doživetje. Saj ni to zdaj da bi ti dali štrik za vrat in te odvlekli v klavnico. 🙂
Koliko načičkano poroko s koliko rituala se pa itak sama odločita.
Kot že rečeno, če bi si moja draga tega res zelo želela, bi ji ustregla. Ker ne boli. Morda pa boli njo, da ni poročena.
Pa tudi finančno se da to izpeljat tako, da glava ne boli.
a tisti, ki vam poroka “dol visi” pa praznujete vsaj svoj rojstni dan (če že partnerjevega ne), pa božič, novo leto, dan državnosti, 1. november, … ☺
Mogoče praznujejo samo rojstne dneve otrok. Saj navsezadnje tudi samo otroke priznajo za svoje oziroma skupne. 🙂
Pa tako, mimogrede, spoštovanje državnih praznikov in izobešanje državne zastave, je v Sloveniji na zelo poraznem nivoju.[/quote]
to je še OK napram spoštovanju ljudi kot samostojni Oseb ☺ — nobena opravljiva pi.z.da pa noče plačati položnic tistega, ki ga/jo os.ira
Deklice že od majhnega sanjajo o poroki, o svečanem dogodku, kjer bodo pokazale, kako so princeske svojemu princu:). In potem pride en egoističen, zdolgočasen dec in ženski odvzame sanje. Ok, malce ironično prikazano. Ne vidim razloga, zakaj NE, razen če je dec mormon in morda to ni dovoljeno. Samo tudi vera ni pred ljubeznijo…mah naj se gredo solit nezreli moški:).
Se je kdo vprašal zakaj živimo v hiši, stanovanju…in ne več v jami? Zakaj imamo otroke? Potem je vse bz.
skladno s sanjami vsaka naleti na osla, pr.a.sca, …. kakšna celo na bu.ze.ranta … se pa vsaka sama bori za takšnega “princa”, da bi naj samo njo nategoval … ☺
bednice od človeških bitij
Sanjarjenje o poroki, svečanem dogodku, princeske in princi…To je pa znak zrelosti ? :)))
Ni čudno, da ste potem tolikokrat razočarane. Saj ste preveč v svojem sanjskem svetu in s tem ne zmorete videti resničnosti in s tem dejanskega stanja lastne in moške zrelosti.
Ravno zaradi tistih pogumnih, ki se se bili sposobni osvoboditi običajev in so razmišljali svobodno in zrelo. 🙂
Sanjarjenje o poroki, svečanem dogodku, princeske in princi…To je pa znak zrelosti ? :)))
Ni čudno, da ste potem tolikokrat razočarane. Saj ste preveč v svojem sanjskem svetu in s tem ne zmorete videti resničnosti in s tem dejanskega stanja lastne in moške zrelosti.
Ravno zaradi tistih pogumnih, ki se se bili sposobni osvoboditi običajev in so razmišljali svobodno in zrelo. :)[/quote]
To o princeski in princu je bil le dodatek, ki ga ni zmožen vsak dojeti. Moški bi morali kdaj v sanjski svet, ne pa da čepijo v svojem introvertiranem svetu. Resničnost je takšna kot si jo narediš.
Mogoče praznujejo samo rojstne dneve otrok. Saj navsezadnje tudi samo otroke priznajo za svoje oziroma skupne. 🙂
Pa tako, mimogrede, spoštovanje državnih praznikov in izobešanje državne zastave, je v Sloveniji na zelo poraznem nivoju.[/quote]
to je še OK napram spoštovanju ljudi kot samostojni Oseb ☺ — nobena opravljiva pi.z.da pa noče plačati položnic tistega, ki ga/jo os.ira[/quote]
A to leti name? Koga pa sem opravljala, JJ? 🙂
No, saj mi lahko pošlje položnico, če se čuti užaljenega, da razpravljam(o) o stvareh iz njegovega življenja, ki jih sam da v javnost.
to je še OK napram spoštovanju ljudi kot samostojni Oseb ☺ — nobena opravljiva pi.z.da pa noče plačati položnic tistega, ki ga/jo os.ira[/quote]
A to leti name? Koga pa sem opravljala, JJ? 🙂
No, saj mi lahko pošlje položnico, če se čuti užaljenega, da razpravljam(o) o stvareh iz njegovega življenja, ki jih sam da v javnost.[/quote]
sem ti že napisal vse možne opredelitve (v grdih besedah) — in spet si domišlaš, da je sem natipkal nekaj tebi osebno?!?! — kje si se pa go.ni.la (to je naslovljeno osebnio), ko je bila v šoli tema o “trpnikih”, …
Sanjarjenje o poroki, svečanem dogodku, princeske in princi…To je pa znak zrelosti ? :)))
Ni čudno, da ste potem tolikokrat razočarane. Saj ste preveč v svojem sanjskem svetu in s tem ne zmorete videti resničnosti in s tem dejanskega stanja lastne in moške zrelosti.
Ravno zaradi tistih pogumnih, ki se se bili sposobni osvoboditi običajev in so razmišljali svobodno in zrelo. :)[/quote]
No ja, no ja. Največ nasprotnikov tradicionalnih vrednot, vključno s poroko, je med zagotovorniki zelo liberalnih vrednot. Te so zagotovo zelo svobodne. Žal pa vedno niso tudi zrele.
Gledano skozi zgodovino pa poroka ženski ni odvzemala pravic, ampak ji jih podeljevala, jo po pravicah in svobodi približala moškemu. Seveda pa so novodobne feministke zadevo pripeljale do absurda in mislim da se danes nobena feministična aktivistka ne poroča. Pravzaprav jih večina tudi zelo težko najde partnerje. Celo med istim spolom.
A to leti name? Koga pa sem opravljala, JJ? 🙂
No, saj mi lahko pošlje položnico, če se čuti užaljenega, da razpravljam(o) o stvareh iz njegovega življenja, ki jih sam da v javnost.[/quote]
sem ti že napisal vse možne opredelitve (v grdih besedah) — in spet si domišlaš, da je sem natipkal nekaj tebi osebno?!?! — kje si se pa go.ni.la (to je naslovljeno osebnio), ko je bila v šoli tema o “trpnikih”, …[/quote]
Ne vem kam naj dam, če to napišeš pod moj odgovor. 🙂
sem ti že napisal vse možne opredelitve (v grdih besedah) — in spet si domišlaš, da je sem natipkal nekaj tebi osebno?!?! — kje si se pa go.ni.la (to je naslovljeno osebnio), ko je bila v šoli tema o “trpnikih”, …[/quote]
Ne vem kam naj dam, če to napišeš pod moj odgovor. :)[/quote]
pusti kjer je ☺ … a ti to ne gre??
Meni se zdi, da če se odločiš z nekom imeti otroka misliš veliko bolj resno, kakor pa če skupaj kupiš stanovanje ali se poročiš. In, kolikor se spomnim, avtorica ŽE ima enega otroka in s taistim partnerjem bi hotela imeti ŠE enega. Bolj resna skorajda ne moreta biti…
Lp, Margot, [sup]večkrat zasnubljena, ki pa se ne želi poročiti[/sup]
Meni se zdi, da če se odločiš z nekom imeti otroka misliš veliko bolj resno, kakor pa če skupaj kupiš stanovanje ali se poročiš. In, kolikor se spomnim, avtorica ŽE ima enega otroka in s taistim partnerjem bi hotela imeti ŠE enega. Bolj resna skorajda ne moreta biti…
Lp, Margot, [sup]večkrat zasnubljena, ki pa se ne želi poročiti[/sup][/quote]
Si ziher? Poglej npr. tam tisto temo “Drugi moški”, pa pridi povedat, če še vedno vztrajaš pri svojem odgovoru. 🙂
Saj nismo vrtčevi, vemo kako se dela otroke. Včasih tudi s pomočjo alkohola.
Drugače pa pravijo, da moški seksajo, ko lahko, poročijo pa se ko hočejo. Ženske seksajo, ko hočejo, poročijo pa se, ko se lahko.
Ok, Margot izvzeta. Ona je bila večkrat zasnubljena, pa se noče poročit.
[img]http://www.rottenecards.com/ecards/rottenecard_57385232_8wktcxh6dv.png[/img]
[/quote]
Draga It, edino kar si zadela je to, da sem ženska. Vse ostalo streljaš mimo, tako da si z jasnovidnostjo ravno ne bi mogla služiti kruha. Kar sem zapisala temelji na mojih lastnih izkušnjah, izkušnjah ljudi iz moje okolice in na osnovi pogovorov s svojimi prijatelji, znanci. Sama sem nekoč razmišljala enako kot ti. Vse zadeve sem preveč racionalizirala. Racio je bil tisti, ki je dominiral na vseh področjih mojega življenja. Pravzaprav svojih lastnih motivov, želj in vsega ostalega sploh nisem poznala. Vsekakor, me izredno spominjaš name v preteklosti. Tudi sama sem živela desetletje v izvenzakonski skupnosti v kateri jaz nisem imela želje po poroki. Željo po njej je imel moj bivši mož (kasnejši). Vse med nama je pravzaprav štimalo. Vzponi in padci kot pri vseh ostalih. Imela sva povsem povprečna zvezo, za katero bi marsikdo rekel, da je čisto OK. Po desetletju sem na njegovo željo popustila in se poročila. In po dveh letih sva se ločila. Zakaj? Ker se je spremenil za 100%. Šele po razvezi sem se pričela zavedati določenih stvari, ki so se dejansko dogajale med nama. On si je poroke želel, ker se v izvenzakonski skupnosti ni čutil varnega. Imel je občutek, da pravzaprav nisem povsem njegova. Tu ni šlo za ljubezen, temveč za posesivnost. Jaz pa se nisem želela poročiti, ker enostavno nisem čutila, da je pravi zame. Pravzaprav ga nikoli nisem ljubila, temveč sem obtičala ob njem. Ob njem nisem čutila, da bi si z njim želela preživeti vse svoje življenje. Kakorkoli, njegova nesigurnost v razmerju je dejansko izvirala iz tega, ker ni čutil povezanosti med nama. Bila sva povezana le na fizičnem nivoju, ne pa tudi na duševnem in duhovnem. No, na njegovo željo in na podlagi mojega racia, ki me je prepričal, da bi po desetletju skupnega življenja vendarle lahko rekla ja, sva se poročila. In glej ga zlomka! Takoj, ko je začutil (po njegovem), da sem njegova, se je spremenil. Pričel se je obnašati, kot da sem njegova lastnina. No, po dveh letih tiranije, ljubosumja, čustvenega izsiljevanja in vsega ostalega sranja sem se uprla in zahtevala ločitev. Verjemi, ali ne, veliko se pogovarjam z ljudmi in pri večini je zgodba precej podobna. Večina tistih, ki se niso želeli poročiti so mi odgovorili enako – tega enostavno niso čutili. Enostavno osebe niso ljubili. Imeli so jo radi, ampak ljubezen ni bila prisotna. Problem je v tem, draga It, da večina ljudi ne razloči med zaljubljenostjo in ljubeznijo, enačijo navado z ljubeznijo, odvisnost z ljubeznijo, imeti nekoga rad je za večino ljubezen. In kakorkoli že želiš s svojim raciom prepričati sebe in druge, da tisti, ki razmišljamo in mislimo drugače kot ti, da se motimo, sem sama sedaj prepričana ravno v nasprotno. Zakon je dejansko zaobljuba. Zaobljuba, ki jo daš sebi in drugemu. Zaobljuba, da boš nekoga ljubil, mu stal ob strani, ga podpiral vse življenje. Če tega ne čutiš, če si tega ne želiš, se z osebo ne boš poročil. In, če tega ne čutiš, potem je nekaj narobe. Pusti racio, tukaj te opozarja tvoja intuicija, da nekaj ni OK. In dokler negiraš vse ostalo in je zate racio edini pravi odgovor, potem je pred tabo še dolga pot. In ja, da povem še za konec. To željo se kasneje dobila, občutila. Samo pri eni osebi sem takoj vedela, začutila, da je prava zame, da si z njim želim biti do konca svojega življenja. In tukaj sta bila prisotna tako racio kot moja intuicija. Aja, pa še to… V cerkev nisem nikoli hodila, njihove navade in rituali so mi bedni ter sem ateist.
Forum je zaprt za komentiranje.