ne želi poroke…
Meni se zdi, da če se odločiš z nekom imeti otroka misliš veliko bolj resno, kakor pa če skupaj kupiš stanovanje ali se poročiš. In, kolikor se spomnim, avtorica ŽE ima enega otroka in s taistim partnerjem bi hotela imeti ŠE enega. Bolj resna skorajda ne moreta biti…
Lp, Margot, [sup]večkrat zasnubljena, ki pa se ne želi poročiti[/sup][/quote]
Si ziher? Poglej npr. tam tisto temo “Drugi moški”, pa pridi povedat, če še vedno vztrajaš pri svojem odgovoru. 🙂
Saj nismo vrtčevi, vemo kako se dela otroke. Včasih tudi s pomočjo alkohola.
Drugače pa pravijo, da moški seksajo, ko lahko, poročijo pa se ko hočejo. Ženske seksajo, ko hočejo, poročijo pa se, ko se lahko.
Ok, Margot izvzeta. Ona je bila večkrat zasnubljena, pa se noče poročit.[/quote]
Pred kratkim sem napisala, da je prav smešno, da za šofiranje avtomobila potrebuješ vozniški izpit, za imeti otroka pa ničesar. Mislim, da sem s tem dovolj jasno izrazila pogled na situacije, kot je prav ta v temi, ki jo omenjaš. Dva otroka sta se odločila za otroka, edini prihodki so jima občasna dela preko takšnih in drugačnih napotnic. Ne samo da se nimata rada, niti malo se ne spoštujeta, eden je labilen, drugi nasilen in če ni bila ob spočetju v igri kakšna opitost, potem mi res ni jasno, kako sta si ta dva cepca zamislila življenje. Ampak pustiva to, dajva raje vzeti za primer kaj manj ekstremnega, ko se dva odgovorna osebka, pri zdravi pameti in polni zavesti odločita za otroka. To je izkaz ljubezni. Vsaj meni.
Oprosti, ampak to kar si ti napisala (predvidevam da si ženska), je tipičen primerek nekih prepričanj, ki jim jaz še dodam predpono “kvazi”, torej kvazi prepričanj. To, kar si ti napisala, da če imaš partnerja rad, oz. če ga ljubiš, da potem začutiš željo po poroki, je pokazatelj na polno glavo nekih prepričanj, ki nimajo nič skupnega z razmišljanjem in razumevanjem tako sebe, kot drugih. Vse samo povzeto iz “ust” okolice, cerkve ali česarkoli pač že. In bolj ali manj ponotranjeno. Neumnost, neumnost, neumnost. Odpri oči. Preberi nekaj tem, in videla boš, če in kakšna je razlika med biti poročen in biti v izvenzakonski skupnosti. Poroka da je pokazatelj ljubezni, pa ja…[/quote]
Cerkve? Saj imamo civilno in cerkveno proko. Po kom pa se pišejo tvoji otroci?
Draga It, edino kar si zadela je to, da sem ženska. Vse ostalo streljaš mimo, tako da si z jasnovidnostjo ravno ne bi mogla služiti kruha. Kar sem zapisala temelji na mojih lastnih izkušnjah, izkušnjah ljudi iz moje okolice in na osnovi pogovorov s svojimi prijatelji, znanci. Sama sem nekoč razmišljala enako kot ti. Vse zadeve sem preveč racionalizirala. Racio je bil tisti, ki je dominiral na vseh področjih mojega življenja. Pravzaprav svojih lastnih motivov, želj in vsega ostalega sploh nisem poznala. Vsekakor, me izredno spominjaš name v preteklosti. Tudi sama sem živela desetletje v izvenzakonski skupnosti v kateri jaz nisem imela želje po poroki. Željo po njej je imel moj bivši mož (kasnejši). Vse med nama je pravzaprav štimalo. Vzponi in padci kot pri vseh ostalih. Imela sva povsem povprečna zvezo, za katero bi marsikdo rekel, da je čisto OK. Po desetletju sem na njegovo željo popustila in se poročila. In po dveh letih sva se ločila. Zakaj? Ker se je spremenil za 100%. Šele po razvezi sem se pričela zavedati določenih stvari, ki so se dejansko dogajale med nama. On si je poroke želel, ker se v izvenzakonski skupnosti ni čutil varnega. Imel je občutek, da pravzaprav nisem povsem njegova. Tu ni šlo za ljubezen, temveč za posesivnost. Jaz pa se nisem želela poročiti, ker enostavno nisem čutila, da je pravi zame. Pravzaprav ga nikoli nisem ljubila, temveč sem obtičala ob njem. Ob njem nisem čutila, da bi si z njim želela preživeti vse svoje življenje. Kakorkoli, njegova nesigurnost v razmerju je dejansko izvirala iz tega, ker ni čutil povezanosti med nama. Bila sva povezana le na fizičnem nivoju, ne pa tudi na duševnem in duhovnem. No, na njegovo željo in na podlagi mojega racia, ki me je prepričal, da bi po desetletju skupnega življenja vendarle lahko rekla ja, sva se poročila. In glej ga zlomka! Takoj, ko je začutil (po njegovem), da sem njegova, se je spremenil. Pričel se je obnašati, kot da sem njegova lastnina. No, po dveh letih tiranije, ljubosumja, čustvenega izsiljevanja in vsega ostalega sranja sem se uprla in zahtevala ločitev. Verjemi, ali ne, veliko se pogovarjam z ljudmi in pri večini je zgodba precej podobna. Večina tistih, ki se niso želeli poročiti so mi odgovorili enako – tega enostavno niso čutili. Enostavno osebe niso ljubili. Imeli so jo radi, ampak ljubezen ni bila prisotna. Problem je v tem, draga It, da večina ljudi ne razloči med zaljubljenostjo in ljubeznijo, enačijo navado z ljubeznijo, odvisnost z ljubeznijo, imeti nekoga rad je za večino ljubezen. In kakorkoli že želiš s svojim raciom prepričati sebe in druge, da tisti, ki razmišljamo in mislimo drugače kot ti, da se motimo, sem sama sedaj prepričana ravno v nasprotno. Zakon je dejansko zaobljuba. Zaobljuba, ki jo daš sebi in drugemu. Zaobljuba, da boš nekoga ljubil, mu stal ob strani, ga podpiral vse življenje. Če tega ne čutiš, če si tega ne želiš, se z osebo ne boš poročil. In, če tega ne čutiš, potem je nekaj narobe. Pusti racio, tukaj te opozarja tvoja intuicija, da nekaj ni OK. In dokler negiraš vse ostalo in je zate racio edini pravi odgovor, potem je pred tabo še dolga pot. In ja, da povem še za konec. To željo se kasneje dobila, občutila. Samo pri eni osebi sem takoj vedela, začutila, da je prava zame, da si z njim želim biti do konca svojega življenja. In tukaj sta bila prisotna tako racio kot moja intuicija. Aja, pa še to… V cerkev nisem nikoli hodila, njihove navade in rituali so mi bedni ter sem ateist.[/quote][/quote]
Toliko sklicevanja na racio, pa toliko neracionalnih odločitev v tvojem življenju?
Kar se same teme tiče imaš pa ti tukaj očitno eno dilemico oziroma kot gre iz tvjoega zapisa razbrat, za sabo dve poroki ali vsaj resni zvezi. Pri prvi bi zagovarjala contra stališče, pri drugi pa pro? Praviš, da človek začuti, da drugače ne gre. Kaj sta torej s prvim možem delala prvič, da nista nič čutila, pa se vseeno poročila? In kaj pravzaprav pravijo ljudje,s katerimi se pogovarjaš, da so se poročili brez ljubezni ali da so začutili, da si želijo poroke? 🙂
Meni ta tvoj zapis da vedet samo to, da si bila na začetku prve več kot desetletne zvez očitno še mlada in na začetku seveda nisi razmišljala o poroki. Ko si se odločila zanjo, pa nisi (več) čutila tistega kot nekoč. Pa si zbezljala v drugo, s čustvi bolj nabito zvezo, v letih, ko ženska pač razmišlja tudi o poroki, in kar naenkrat začutila TISTO. Vprašanje, ki se mi tukaj postavlja, pa je, ali boš ti to še čutila, ko bo tudi v tej zvezi minilo 10 let.
No, saj si v tem delu prav lepo sama odgovorila kaj marsikomu pomeni poroka in zdaj, kot da del krivde za nadaljnja dogajanja pripisuješ sebi zaradi tvojih takratnih prepričanj ter posledično to pogodbo o medsebojnem lastništvu dviguješ na nek kvazi visok duhovni in čustveni nivo.[/quote]
Zanimivo, kako kar vsi po vrsti potegnete iz konteksta stvari, ki najbolj sedejo vam in vašim prepričanjem. Selektivnega nimamo samo spomina, ampak selektivno izbiramo tudi vsebine, ki si jih zapomnimo. Temu se reče selektivna percepcija in vidim, da jo vsi prav pridno uporabljate. Nehajte iskati tega kar želite videti, se boste več naučili in tudi več videli.
In Boom, tvoj partner je tvoje ogledalo, je tvoj odsev. Ti pa to vzemi zdaj kakor ti drago. OK?
Toliko sklicevanja na racio, pa toliko neracionalnih odločitev v tvojem življenju?
Kar se same teme tiče imaš pa ti tukaj očitno eno dilemico oziroma kot gre iz tvjoega zapisa razbrat, za sabo dve poroki ali vsaj resni zvezi. Pri prvi bi zagovarjala contra stališče, pri drugi pa pro? Praviš, da človek začuti, da drugače ne gre. Kaj sta torej s prvim možem delala prvič, da nista nič čutila, pa se vseeno poročila? In kaj pravzaprav pravijo ljudje,s katerimi se pogovarjaš, da so se poročili brez ljubezni ali da so začutili, da si želijo poroke? 🙂
Meni ta tvoj zapis da vedet samo to, da si bila na začetku prve več kot desetletne zvez očitno še mlada in na začetku seveda nisi razmišljala o poroki. Ko si se odločila zanjo, pa nisi (več) čutila tistega kot nekoč. Pa si zbezljala v drugo, s čustvi bolj nabito zvezo, v letih, ko ženska pač razmišlja tudi o poroki, in kar naenkrat začutila TISTO. Vprašanje, ki se mi tukaj postavlja, pa je, ali boš ti to še čutila, ko bo tudi v tej zvezi minilo 10 let.[/quote][/quote]
🙂
MIsliš, da so bile moje odločitve na osnovi čustev, če praviš, da niso bile racionalne? Racionalizacija je tudi odsotnost čustev, oziroma zmanjševanje pomena le-teh, ali njihov discaunt. V kolikor bi jaz svoja čustva in občutke takrat upoštevala, potem se ne bi poročila in samo v tem primeru bi delovala čustveno ter tudi avtonomno. Kaj avtonomnost pomeni pa si poglejte sami. Dragi moji, zdaj pa enostavno nimam niti časa, niti želje, da bi se ukvarjala z vami.
Bodite v cvetju!
Srebrnolaske so menda najzvestejše ženske med vsemi barvami las….. :))
Mogoče jim tudi zaradi izkušenj lasje posrebrijo…. ;)[/quote]
No, kakorkoli, jaz sem tisto nekaj začutila in še čutim in ne nameravam se v žviljenju poročit več kot enkrat. Pa naj traja dokler traja, še kakšno leto ali nekaj let ali dokler naju smrt ne loči. Samo enemu bom žena. 🙂
Srebrnolaske so menda najzvestejše ženske med vsemi barvami las….. :))
Mogoče jim tudi zaradi izkušenj lasje posrebrijo…. ;)[/quote]
No, kakorkoli, jaz sem tisto nekaj začutila in še čutim in ne nameravam se v žviljenju poročit več kot enkrat. Pa naj traja dokler traja, še kakšno leto ali nekaj let ali dokler naju smrt ne loči. Samo enemu bom žena. :)[/quote]Kaj pa vaš zarečen kruh, pekarica? 😉
A kdaj pomislite nanj? :)))
No, kakorkoli, jaz sem tisto nekaj začutila in še čutim in ne nameravam se v žviljenju poročit več kot enkrat. Pa naj traja dokler traja, še kakšno leto ali nekaj let ali dokler naju smrt ne loči. Samo enemu bom žena. :)[/quote]Kaj pa vaš zarečen kruh, pekarica? 😉
A kdaj pomislite nanj? :)))[/quote]
Hehe, seveda. Ampak v tem primeru ne. Za razliko od koga drugega tukaj, jaz verjamem tudi v cerkveno poroko. Eno in edino sklenjeno pred Bogom. Pa me zdaj veselo popljuvajte. 🙂
Kaj pa vaš zarečen kruh, pekarica? 😉
A kdaj pomislite nanj? :)))[/quote]
Hehe, seveda. Ampak v tem primeru ne. Za razliko od koga drugega tukaj, jaz verjamem tudi v cerkveno poroko. Eno in edino sklenjeno pred Bogom. Pa me zdaj veselo popljuvajte. :)[/quote]Čemu naj bi te pljuvali?
Hehe, seveda. Ampak v tem primeru ne. Za razliko od koga drugega tukaj, jaz verjamem tudi v cerkveno poroko. Eno in edino sklenjeno pred Bogom. Pa me zdaj veselo popljuvajte. :)[/quote]Čemu naj bi te pljuvali?[/quote]
Sem navajena že, da nekateri dobijo alergijsko reakcijo, ko človek omeni cerkev in Boga. 🙂
Za cerkev razumem zakaj pa za boga ali za Boga?
Saj vsakdo v nekaj veruje, v nekaj verjame. ;)[/quote]
tukaj jih je veliko, ki verjamejo / verujejo v nič … pa zganjajo foušijo, če ima kdo kaj, kar oni nimajo ☺
Za cerkev razumem zakaj pa za boga ali za Boga?
Saj vsakdo v nekaj veruje, v nekaj verjame. ;)[/quote]
Med ”veruje” in ”verjame” je bistvena razlika…
verjeti verjéti -jámem nedov. in dov., verjêmi verjemíte; verjél; nam. verjét in verjèt (ẹ́ á) 1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D84079
verovati verováti -újem in vérovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) 1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: raziskovali so, kako verujejo primitivna ljudstva / ateisti ne verujejo; preganjali so ljudi, ki so verovali
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D84113
Verjamemo vsi v nekaj, nekomu, itd… verujejo pa samo bedaki 😉 ki so ostali na nivoju srednjega veka…
Za cerkev razumem zakaj pa za boga ali za Boga?
Saj vsakdo v nekaj veruje, v nekaj verjame. ;)[/quote]
Med ”veruje” in ”verjame” je bistvena razlika…
verjeti verjéti -jámem nedov. in dov., verjêmi verjemíte; verjél; nam. verjét in verjèt (ẹ́ á) 1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D84079
verovati verováti -újem in vérovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) 1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: raziskovali so, kako verujejo primitivna ljudstva / ateisti ne verujejo; preganjali so ljudi, ki so verovali
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D84113
Verjamemo vsi v nekaj, nekomu, itd… verujejo pa samo bedaki 😉 ki so ostali na nivoju srednjega veka…[/quote]V bistvu ni tolikšne razlike med tema dvema besedama. Slavisti so jih pač tehnično ločili. V obeh primerih pa gre za neko nepreverljivo verovanje, ki ni vedno povedano v skladu z resnico.
Nap. če ti rečeš, da verjameš, da boš uspel na sesut comp ponovno naložiti windovse to še ne pomeni da boš res uspel oz da je to sploh mogoče, ker se je lahko mašina tako pokvarila, da zadeva ne bo uspela ampak ti vseeno verjameš ali pa veruješ v nekaj kar naj bi uspelo.
Podobno nekdo verjame, da bo njegov zakon/veza uspela za vedno…. oz bedak veruje nekaj, menda je ostal na nivoju srednjega veka….. cccccccc
Med ”veruje” in ”verjame” je bistvena razlika…
verjeti verjéti -jámem nedov. in dov., verjêmi verjemíte; verjél; nam. verjét in verjèt (ẹ́ á) 1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D84079
verovati verováti -újem in vérovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) 1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: raziskovali so, kako verujejo primitivna ljudstva / ateisti ne verujejo; preganjali so ljudi, ki so verovali
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D84113
Verjamemo vsi v nekaj, nekomu, itd… verujejo pa samo bedaki 😉 ki so ostali na nivoju srednjega veka…[/quote]V bistvu ni tolikšne razlike med tema dvema besedama. Slavisti so jih pač tehnično ločili. V obeh primerih pa gre za neko nepreverljivo verovanje, ki ni vedno povedano v skladu z resnico.
Nap. če ti rečeš, da verjameš, da boš uspel na sesut comp ponovno naložiti windovse to še ne pomeni da boš res uspel oz da je to sploh mogoče, ker se je lahko mašina tako pokvarila, da zadeva ne bo uspela ampak ti vseeno verjameš ali pa veruješ v nekaj kar naj bi uspelo.
Podobno nekdo verjame, da bo njegov zakon/veza uspela za vedno…. oz bedak veruje nekaj, menda je ostal na nivoju srednjega veka….. cccccccc[/quote]
Torej hočeš rečt da spet slavisti nimajo prav ti pa imaš…
Veruješ ti lahko v ”mistično” oz NEDOKAZLJIVO…
Verjameš pa lahko samo v nekaj kar ti nekdo pove pa ni dokazal je pa relativno enostavno dokazljivo…
Veruješ lahko v boga, čudeže,
Verjameš pa v ljudi ipd…
Če mi nekdo reče da je včleraj govoril z jezusom kristusom bom veroval v njegove besede, če pa nekdo reče da je včeraj bil s prijateljem v Kinu pa mu VERJAMEM!
nebom veroval v to da sta šla v kino…
to so pomembne razlike…
Ti pa si spet bolj pameten kot slavisti v Sloveniji …. ti VERUJEŠ da je to enako v resnici pa ni jaz pa verjamem da je edini relevantni source za debato med verovati in verjeti SSKJ ne pa On_
V bistvu ni tolikšne razlike med tema dvema besedama. Slavisti so jih pač tehnično ločili. V obeh primerih pa gre za neko nepreverljivo verovanje, ki ni vedno povedano v skladu z resnico.
Nap. če ti rečeš, da verjameš, da boš uspel na sesut comp ponovno naložiti windovse to še ne pomeni da boš res uspel oz da je to sploh mogoče, ker se je lahko mašina tako pokvarila, da zadeva ne bo uspela ampak ti vseeno verjameš ali pa veruješ v nekaj kar naj bi uspelo.
Podobno nekdo verjame, da bo njegov zakon/veza uspela za vedno…. oz bedak veruje nekaj, menda je ostal na nivoju srednjega veka….. cccccccc[/quote]
Torej hočeš rečt da spet slavisti nimajo prav ti pa imaš…
Veruješ ti lahko v ”mistično” oz NEDOKAZLJIVO…
Verjameš pa lahko samo v nekaj kar ti nekdo pove pa ni dokazal je pa relativno enostavno dokazljivo…
Veruješ lahko v boga, čudeže,
Verjameš pa v ljudi ipd…
Če mi nekdo reče da je včleraj govoril z jezusom kristusom bom veroval v njegove besede, če pa nekdo reče da je včeraj bil s prijateljem v Kinu pa mu VERJAMEM!
nebom veroval v to da sta šla v kino…
to so pomembne razlike…
Ti pa si spet bolj pameten kot slavisti v Sloveniji …. ti VERUJEŠ da je to enako v resnici pa ni jaz pa verjamem da je edini relevantni source za debato med verovati in verjeti SSKJ ne pa On_[/quote]
O tem pa tukaj na podlagi mojega primera NE BOMO debatirali. Mislite si kar hočete.
In kak boš to preprečila?[/quote]
O “svojem primeru” v tem kontekstu ne bom nič napisala.
Vi pa lahko štrikate dalje.
ITak imate pa na to temo še žnj drugih tem.[/quote]Ah daj no….. lahko bi ti z matkicem naštrika nogavičke in polover…. 😉
Verjameš? :)))
O “svojem primeru” v tem kontekstu ne bom nič napisala.
Vi pa lahko štrikate dalje.
ITak imate pa na to temo še žnj drugih tem.[/quote]Ah daj no….. lahko bi ti z matkicem naštrika nogavičke in polover…. 😉
Verjameš? :)))[/quote]
Verjamem. Sem v OŠ med drugim hodila tudi k pletilskemu krožku, tako da bi mu, če ga tega mama ni naučila, lahko dala tudi kakšno lekcijo o levih in desnih zankah. Ampak ne bom. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.