ne želi poroke…
V čem sploh je potem težava? O_o[/quote]
Ona bi še enega otroka z njim, vendar ne more, ker se z njim počuti varno. Tako jaz “razumem”. :))
Po 10-tih letih se vsak postara, eni bolj, drugi manj. Ni človeka, ki bi enako izgledal po 10 letih, ker nihče ni odporen zoper naravne procese staranja. Razlika je le v tem, da se eni bolj, drugi manj….
Glede poroke pa je tako, da v večini primerov fant zaprosi za roko. Torej tega ne bi storil, če si ne bi želel poroke, a ne? Če gleda ena ali druga stran iz koristoljublja na poroko, pa itak nimamo kaj o tem debatirati. Matkič pač sklepa izključno po sebi, ampak tudi moški smo različni v razmišljanju, pogledih, življenjski filozofiji, v ljubezni….
Po 10-tih letih se vsak postara, eni bolj, drugi manj. Ni človeka, ki bi enako izgledal po 10 letih, ker nihče ni odporen zoper naravne procese staranja. Razlika je le v tem, da se eni bolj, drugi manj….
Glede poroke pa je tako, da v večini primerov fant zaprosi za roko. Torej tega ne bi storil, če si ne bi želel poroke, a ne? Če gleda ena ali druga stran iz koristoljublja na poroko, pa itak nimamo kaj o tem debatirati. Matkič pač sklepa izključno po sebi, ampak tudi moški smo različni v razmišljanju, pogledih, življenjski filozofiji, v ljubezni….[/quote]
“Samo naša dejanja razkrijejo, kdo smo.” (C. Jung)
Matjažko, všeč mi je tvoje razmišljanje. Realno, prizemljeno, ampak še vedno nekje v ozadju mističnost. 😉
Po 10-tih letih se vsak postara, eni bolj, drugi manj. Ni človeka, ki bi enako izgledal po 10 letih, ker nihče ni odporen zoper naravne procese staranja. Razlika je le v tem, da se eni bolj, drugi manj….
Glede poroke pa je tako, da v večini primerov fant zaprosi za roko. Torej tega ne bi storil, če si ne bi želel poroke, a ne? Če gleda ena ali druga stran iz koristoljublja na poroko, pa itak nimamo kaj o tem debatirati. Matkič pač sklepa izključno po sebi, ampak tudi moški smo različni v razmišljanju, pogledih, življenjski filozofiji, v ljubezni….[/quote]
Seveda se vsi staramo. Drugače ne gre. 🙂 A misliš, da jaz ne vem, da nisem obstala v času, če mi kdo da kompliment, da dobro zgledam, da se nisem kaj dosti spremenila? 🙂 Hotela sem samo poudarit, da me poroka ni bistveno pogršala oziroma postarala oziroma da se v določenih letih nekatere ženske pogršajo ne glede na to ali so poročene ali ne, ker jih pač dohitijo posledice dolgih let nezdravega življenja, svoje pa naredi tudi nihov trenutni stil življenja.
Ampak če govorim o tem kdaj ženska dobro zgleda, je meni pri večini žensk, ki znajo skrbet zase, bolj všeč njihova podoba po 20. letu kot pa v pubertetniških letih.
Pa saj je isto pri moških. V srednji šoli jih večina zgleda še zelo otroško, potem pa ali se prelevijo v lepe postavne moške ali v razvampane dede. Včasih pa tudi športna aktivnost ne zaustavi hitrih procesov staranja.
Na včerajšnji košarkarski tekmi Slovenija: Gruzija je bilo recimo tudi nekaj pripomb na enega 27-letnega gruzijskega igralca, da zgleda kot da bi jih imel vsaj 47.
Oprosti, ampak to kar si ti napisala (predvidevam da si ženska), je tipičen primerek nekih prepričanj, ki jim jaz še dodam predpono “kvazi”, torej kvazi prepričanj. To, kar si ti napisala, da če imaš partnerja rad, oz. če ga ljubiš, da potem začutiš željo po poroki, je pokazatelj na polno glavo nekih prepričanj, ki nimajo nič skupnega z razmišljanjem in razumevanjem tako sebe, kot drugih. Vse samo povzeto iz “ust” okolice, cerkve ali česarkoli pač že. In bolj ali manj ponotranjeno. Neumnost, neumnost, neumnost. Odpri oči. Preberi nekaj tem, in videla boš, če in kakšna je razlika med biti poročen in biti v izvenzakonski skupnosti. Poroka da je pokazatelj ljubezni, pa ja…
In bosta potem živela srečno do konca dni….:)
Poroka je le nek ritual, ki temelji na nekih prepričanjih in v ničemer sama po sebi ne pogojuje ljubezni in ne dobrega/slabega moža ali žene.
Trditev, da bo tisti, ki ima nekoga resnično rad, si zaželel poroke, je prav tako nesmiselna, saj imamo ljudje različna merila o ljubezni. Jo občutimo in jo izražamo na različne načine. Zato je pogojevanje ljubezni s poroko, sebično dejanje, saj od drugega pričakujemo, da bo ob istih trenutkih in ob istih navadah občutil ljubezen, kot jo mi sami.
Vsak, ki zagovarja omenjen pogoj, se naj sam vpraša, ali svojemu partnerju ali partnerki vedno ustreže v vsem, kar si sam/a zaželi in s čimer pogojuje partnerjevo ljubezen.
Če bi to bilo res, potem bi poročeni živeli kot v raju in bili srečni do konca svojih dni.
Vsaka preračunljivost in pogojevanje le ubija ljubezen, saj v odnos vnaša dodatne omejitve in pogoje, ki ustvarjajo razdor in občutke razhajanja.
Seveda imamo vsi svoje pogoje, s katerimi pogojujemo dobrega ali slabega partnerja. In več je teh pogojev, manj je možnosti za ljubezen. Zato se je treba vprašati ali je vredno zaradi nekega pogoja prekiniti odnos in iskati “popolnejšo” osebo.
In bosta potem živela srečno do konca dni….:)
Poroka je le nek ritual, ki temelji na nekih prepričanjih in v ničemer sama po sebi ne pogojuje ljubezni in ne dobrega/slabega moža ali žene.
Trditev, da bo tisti, ki ima nekoga resnično rad, si zaželel poroke, je prav tako nesmiselna, saj imamo ljudje različna merila o ljubezni. Jo občutimo in jo izražamo na različne načine. Zato je pogojevanje ljubezni s poroko, sebično dejanje, saj od drugega pričakujemo, da bo ob istih trenutkih in ob istih navadah občutil ljubezen, kot jo mi sami.
Vsak, ki zagovarja omenjen pogoj, se naj sam vpraša, ali svojemu partnerju ali partnerki vedno ustreže v vsem, kar si sam/a zaželi in s čimer pogojuje partnerjevo ljubezen.
Če bi to bilo res, potem bi poročeni živeli kot v raju in bili srečni do konca svojih dni.
Vsaka preračunljivost in pogojevanje le ubija ljubezen, saj v odnos vnaša dodatne omejitve in pogoje, ki ustvarjajo razdor in občutke razhajanja.
Seveda imamo vsi svoje pogoje, s katerimi pogojujemo dobrega ali slabega partnerja. In več je teh pogojev, manj je možnosti za ljubezen. Zato se je treba vprašati ali je vredno zaradi nekega pogoja prekiniti odnos in iskati “popolnejšo” osebo.[/quote]Zaradi česa pa je vredno prekinit odnos in iskat popolnejšo osebo?
Saj če se ne strinjata v x zadevah je sploh vprašanje zakaj sta skupaj in ena od takih zadev je lahko tudi vprašanje poroke, ki ni zgolj nek ritual ampak je v svoji osnovi (svečana) zaobljuba pred skupnostjo. In zakaj bi naj mu bilo težko se zaobljubit pred vsemi navzočimi, če jo ima resnično rad? Zakaj naj bi bil to tak problem?
Če imaš nekoga resnično rad greš zanj oz z njim na konec sveta ne pa, da se izmikaš javni zaobljubi o spoštovanju, zvestobi, ljubezni….itd itd
It, če bi jaz imel tebe rad bi šel zate v toplo vodo do kolen, tako pa…… ne grem nikamor….. :)))
In bosta potem živela srečno do konca dni….:)
Poroka je le nek ritual, ki temelji na nekih prepričanjih in v ničemer sama po sebi ne pogojuje ljubezni in ne dobrega/slabega moža ali žene.
Trditev, da bo tisti, ki ima nekoga resnično rad, si zaželel poroke, je prav tako nesmiselna, saj imamo ljudje različna merila o ljubezni. Jo občutimo in jo izražamo na različne načine. Zato je pogojevanje ljubezni s poroko, sebično dejanje, saj od drugega pričakujemo, da bo ob istih trenutkih in ob istih navadah občutil ljubezen, kot jo mi sami.
Vsak, ki zagovarja omenjen pogoj, se naj sam vpraša, ali svojemu partnerju ali partnerki vedno ustreže v vsem, kar si sam/a zaželi in s čimer pogojuje partnerjevo ljubezen.
Če bi to bilo res, potem bi poročeni živeli kot v raju in bili srečni do konca svojih dni.
Vsaka preračunljivost in pogojevanje le ubija ljubezen, saj v odnos vnaša dodatne omejitve in pogoje, ki ustvarjajo razdor in občutke razhajanja.
Seveda imamo vsi svoje pogoje, s katerimi pogojujemo dobrega ali slabega partnerja. In več je teh pogojev, manj je možnosti za ljubezen. Zato se je treba vprašati ali je vredno zaradi nekega pogoja prekiniti odnos in iskati “popolnejšo” osebo.[/quote]
Če se ne motim, ti nisi poročen. Pa me zanima tvoj osebni pogled na to, tvoji razlogi, zakaj se ne bi poročil. Če predpostavimo, da ljubezen ostane ista, da je zakonsko gledano vse isto… ti ne bi bilo recimo všeč, če bi recimo tvoja draga imela tvoj priimek? A imata vidva s partnerko 100% enak pogled na poroko?
Poroka seveda je LAHKO pokazatelj ljubezni, vendar to ne velja nujno za vsakega posameznika. To pomeni, da če se nekdo ni pripravljen poročit, ne pomeni, da te osebe ne ljubi ali pa da nima namen s to osebo živeti za vselej. Sploh nobeno dejanje na tem svetu ničesar ne dokazuje, ampak je to “zaobljubo” treba izpolnjevati vsakodnevno, pa če si poročen ali pa ne.
Saj to je vse res. Ampak, če enemu poroka veliko pomeni, drugemu pa nič, ga (ponavadi je to moški) menda ne bi vrag vzel, če bi se vendarle poročil.
Ženske nismo več tako ranljive in nesamostojne, da bi si morale varno bodočnost zagarantirat s poroko. Vseeno pa si marsikatera tega želi. In kolikor vem na dan poroke posebni občutki spreletavajo tudi moške. Še JJ je to priznal ob poroki z Urško, pri prejšnji izbranki pa mu je bila očitno dovolj koruza. 🙂
Saj to je vse res. Ampak, če enemu poroka veliko pomeni, drugemu pa nič, ga (ponavadi je to moški) menda ne bi vrag vzel, če bi se vendarle poročil.
Ženske nismo več tako ranljive in nesamostojne, da bi si morale varno bodočnost zagarantirat s poroko. Vseeno pa si marsikatera tega želi. In kolikor vem na dan poroke posebni občutki spreletavajo tudi moške. Še JJ je to priznal ob poroki z Urško, pri prejšnji izbranki pa mu je bila očitno dovolj koruza. :)[/quote]
Bikini, na prvo žogo bi tudi jaz na to pomislila, ampak se mi zdi, da je JJ nekoč imel drugačno življenje in drugo stranko. :))) Urška pa je bolj katoliška in on z drugačnim političnim prepričanjem. :))) Veš, pri politikih vse jemlji z rezervo.
Jaz imam mnenje tudi o sebi, samo tebi ni všeč. 🙂
Zakaj pa rajši ne napišeš kaj o poroki, kako si ti tvoje dame poročil in zakaj.[/quote]
ker se to nikogar ne tiče, ker je blesavo razpravljat o tem, kakšen odnos imata dva v zvezi do formalnosti …
je pa zanimivo, da priznanje otrok pa ženske pričakujejo od moških in moški priznanje podpišejo ☺
Ena zelo podobna tema :
http://med.over.net/forum5/read.php?124,8563514,page=1
Ja itak mu nič ne pomeni, bi pač tam rekel “ja” in potem bi imeli še malo veselice….. prava reč, a ne? 😉 :)))
Vsi vemo, da se še tako podobni partnerji v marsičem razlikujejo in se prej ali slej znajdejo pred neko oviro ali problemom, ko je potrebno spremeniti neka dejanja ali pa doživljanje določenih dejanj, ki nas motijo. Poroka je le eden izmed trenutnih razhajanj, ki jih bo še ogromno, če bosta skupaj.
In če ostalo v odnosu bolj ali manj štima in se razumeta, potem se mi zdi nezrelo samo zaradi razhajanja glede poroke, tak odnos prekiniti.
Saj poroka ne bo v ničemer spremenila osebnosti ali navad. Ne enega in ne drugega.
Saj ni brezpogojne ljubezni. In ne razumem, zakaj žensko samo zato, ker sledi nekim vcepljenim staromodnim prepričanjem , sedaj postavljati nad moškega in ji dati oznako, da je zrelejša, resnejša ali pa bolj polna ljubezni, kot pa on ?
To je nesmisel in izraz sebičnosti, ne pa ljubezni. Če imamo nekoga radi, ga prav tako ne posiljujemo s svojimi prepričanji in s svojo vero v neke običaje, ki v ničemer ne pogojujejo ljubezni.
Pravzaprav bi naj ženska, če je resnejša in ima resnično moškega rada, sprejemala njegovo odločitev glede poroke, ne pa ga z njo izsiljevala.
Kar pomeni, da bolj kot ženska s poroko izsiljuje ali pogojuje odnos, manj ima moškega rada.
Ker ne vem zakaj se bi. Ker mi je to bedno, da kot ovca sledim nekim pravljicam in običajem, ki si jih je nekdo izmislil pred ne vem kolikimi leti.
Če imaš nekoga rad, potem to pokažeš z drugimi dejanji in vsakodnevno pozornostjo, ne pa s tem, ko nekaj obljubiš samo zato, ker je pač takšna navada, da bi se naj obljubilo.
Na primer, beden primer……Nekdo si bo izmislil ,da bi naj moški na glavo skočil v Savo, da bo s tem dokazal, da je resen in da žensko ljubi..:)
Bog pa pomagaj tistim, ki ne znajo plavati. Tako, kot s poročno obljubo prav tako marsikdo ne zna “plavati” v odnosu, pa čeprav je obljubil zvestobo in večno ljubezen. 🙂
Moj partnerki je vseeno glede poroke, saj so ji pomembne druge, konkretnejše stvari, kot pa le obljuba. 🙂
Saj to je vse res. Ampak, če enemu poroka veliko pomeni, drugemu pa nič, ga (ponavadi je to moški) menda ne bi vrag vzel, če bi se vendarle poročil.
Ženske nismo več tako ranljive in nesamostojne, da bi si morale varno bodočnost zagarantirat s poroko. Vseeno pa si marsikatera tega želi. In kolikor vem na dan poroke posebni občutki spreletavajo tudi moške. Še JJ je to priznal ob poroki z Urško, pri prejšnji izbranki pa mu je bila očitno dovolj koruza. :)[/quote]
Bikini, na prvo žogo bi tudi jaz na to pomislila, ampak se mi zdi, da je JJ nekoč imel drugačno življenje in drugo stranko. :))) Urška pa je bolj katoliška in on z drugačnim političnim prepričanjem. :))) Veš, pri politikih vse jemlji z rezervo.[/quote]
Ja saj vem. Občutek je, da je nekako “ustregel” Urški, pa kljub temu tudi ssm užival ob tem. Kar se pa prejšnje stranke tiče, se je tudi tista stranka takrat zavzemala za moralo v družbi in poročene pare. Ko sta se dva poročila, sta bila, deležna tudi raznih ugodnosti pri dodelitvi stanovanja itd.
Liberalna levica, ki se je požvižgala na poroko, je prišla pozneje do izraza. V vzhodni Nemčiji so bile ob sklenitvi zakonske zveze še večje drame, kakšen par tudi ni prestal zaslišanja pred partijo, ker ni ustrezal njihovemu videnju vzgojiteljev bodočih mladih komunistov. V vsakem primeru pa si je država držala in obdržala ekskluzivno pravico pri sklenitvi zakonske zveze. Potem so se pa katoliki poračali v sredo pred matičarjem, v soboot pred župnikom. Žal je še danes tako, da v Sloveniji samo cerkvena poroka ni veljavna in je župnik celo v prekršku, če par poroči prej kot ta sklene civilno poroko.
No, kakorkoli, jaz če bi bila moški, pa če bi si moja punca želal proke, bi jo poročila, tudi če meni to ne bi pomenilo nič več in nič manj kot eno pijanko s frendi več. Malo je pa treba dat tudi na tradicijo.
Vsi vemo, da se še tako podobni partnerji v marsičem razlikujejo in se prej ali slej znajdejo pred neko oviro ali problemom, ko je potrebno spremeniti neka dejanja ali pa doživljanje določenih dejanj, ki nas motijo. Poroka je le eden izmed trenutnih razhajanj, ki jih bo še ogromno, če bosta skupaj.
In če ostalo v odnosu bolj ali manj štima in se razumeta, potem se mi zdi nezrelo samo zaradi razhajanja glede poroke, tak odnos prekiniti.
Saj poroka ne bo v ničemer spremenila osebnosti ali navad. Ne enega in ne drugega.
Saj ni brezpogojne ljubezni. In ne razumem, zakaj žensko samo zato, ker sledi nekim vcepljenim staromodnim prepričanjem , sedaj postavljati nad moškega in ji dati oznako, da je zrelejša, resnejša ali pa bolj polna ljubezni, kot pa on ?
To je nesmisel in izraz sebičnosti, ne pa ljubezni. Če imamo nekoga radi, ga prav tako ne posiljujemo s svojimi prepričanji in s svojo vero v neke običaje, ki v ničemer ne pogojujejo ljubezni.
Pravzaprav bi naj ženska, če je resnejša in ima resnično moškega rada, sprejemala njegovo odločitev glede poroke, ne pa ga z njo izsiljevala.
Kar pomeni, da bolj kot ženska s poroko izsiljuje ali pogojuje odnos, manj ima moškega rada.
Ker ne vem zakaj se bi. Ker mi je to bedno, da kot ovca sledim nekim pravljicam in običajem, ki si jih je nekdo izmislil pred ne vem kolikimi leti.
Če imaš nekoga rad, potem to pokažeš z drugimi dejanji in vsakodnevno pozornostjo, ne pa s tem, ko nekaj obljubiš samo zato, ker je pač takšna navada, da bi se naj obljubilo.
Na primer, beden primer……Nekdo si bo izmislil ,da bi naj moški na glavo skočil v Savo, da bo s tem dokazal, da je resen in da žensko ljubi..:)
Bog pa pomagaj tistim, ki ne znajo plavati. Tako, kot s poročno obljubo prav tako marsikdo ne zna “plavati” v odnosu, pa čeprav je obljubil zvestobo in večno ljubezen. 🙂
Moj partnerki je vseeno glede poroke, saj so ji pomembne druge, konkretnejše stvari, kot pa le obljuba. :)[/quote]Se strinjam s tabo, če je poroka zgolj nek staromoden ritual itak nima smisla, če je pa to javna svečana zaobljuba dveh, ki se imata rada pa ni ovire, da se ne bi tudi poročila.
Vsi vemo, da se še tako podobni partnerji v marsičem razlikujejo in se prej ali slej znajdejo pred neko oviro ali problemom, ko je potrebno spremeniti neka dejanja ali pa doživljanje določenih dejanj, ki nas motijo. Poroka je le eden izmed trenutnih razhajanj, ki jih bo še ogromno, če bosta skupaj.
In če ostalo v odnosu bolj ali manj štima in se razumeta, potem se mi zdi nezrelo samo zaradi razhajanja glede poroke, tak odnos prekiniti.
Saj poroka ne bo v ničemer spremenila osebnosti ali navad. Ne enega in ne drugega.
Saj ni brezpogojne ljubezni. In ne razumem, zakaj žensko samo zato, ker sledi nekim vcepljenim staromodnim prepričanjem , sedaj postavljati nad moškega in ji dati oznako, da je zrelejša, resnejša ali pa bolj polna ljubezni, kot pa on ?
To je nesmisel in izraz sebičnosti, ne pa ljubezni. Če imamo nekoga radi, ga prav tako ne posiljujemo s svojimi prepričanji in s svojo vero v neke običaje, ki v ničemer ne pogojujejo ljubezni.
Pravzaprav bi naj ženska, če je resnejša in ima resnično moškega rada, sprejemala njegovo odločitev glede poroke, ne pa ga z njo izsiljevala.
Kar pomeni, da bolj kot ženska s poroko izsiljuje ali pogojuje odnos, manj ima moškega rada.
Ker ne vem zakaj se bi. Ker mi je to bedno, da kot ovca sledim nekim pravljicam in običajem, ki si jih je nekdo izmislil pred ne vem kolikimi leti.
Če imaš nekoga rad, potem to pokažeš z drugimi dejanji in vsakodnevno pozornostjo, ne pa s tem, ko nekaj obljubiš samo zato, ker je pač takšna navada, da bi se naj obljubilo.
Na primer, beden primer……Nekdo si bo izmislil ,da bi naj moški na glavo skočil v Savo, da bo s tem dokazal, da je resen in da žensko ljubi..:)
Bog pa pomagaj tistim, ki ne znajo plavati. Tako, kot s poročno obljubo prav tako marsikdo ne zna “plavati” v odnosu, pa čeprav je obljubil zvestobo in večno ljubezen. 🙂
Moj partnerki je vseeno glede poroke, saj so ji pomembne druge, konkretnejše stvari, kot pa le obljuba. :)[/quote]
Meni se zdi pomembno predvsem to, da imata dva enak pogled na to, da dosežeta nek konsenz glede tgga še preden to postane neko “tabu vprašanje”. Če je obema ok, da nista poročena, ne vidim razloga, zakaj bi to počela. Če pa nekomu to veliko pomeni, pa bi ta drugi lahko malo popustil. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.