Nasilni moški
Tole je pa malo tako tako….. ženska lahko po mili volji opleta z jezikom se je nima kdo kaj dotikat, ker je….. kaj?
Slaboumna in se ne more zdržat? O_o
Ženska s svojimi umskimi sposobnosti ni toliko prisebna, da bi lahko vedela kaj sploh jezika zato….?
WTF?
Do 10. dec. bodo potekali mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami…. ki je zgolj en majhen segment nasilja, ki smo ga lahko deležni v družbi, družini….
Nasilje se lahko izraža na različne načine, ki se jih mogoče niti ne zavedamo.
Najbolj prepoznano je fizično nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Usmerjeno je na človekovo telo ali njegovo življenje. Fizično nasilje se lahko stopnjuje od klofute in odrivanja pa vse do brutalnega pretepanja, ki lahko včasih povzroči celo smrt žrtve. Pogosto je povezano s psihičnim, spolnim in ekonomskim nasiljem.
Pod fizično nasilje spadajo:
pretepanje,
lasanje,
davljenje,
krampanje,
grizenje,
odrivanje,
zaklepanje v prostor,
metanje stvari v žrtev,
brcanje,
boksanje,
ugašanje cigaret na žrtvi,
napadi z orožji (strelnim orožjem, hladnim orožjem)…
Psihično/duševno nasilje:
Je najbolj razširjena oblika nasilja. Dejanja, ki potekajo na verbalni ravni in jih žrtve opisujejo kot bolj boleča, škodljiva kot dejanja pri fizičnem nasilju. Psihično nasilje je včasih težje prepoznati. Žrtve so pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano, manjvredno. Otroci, ki so pod vplivom psihičnega nasilja pa so lahko tudi sami zelo nasilni do vrstnikov in drugih.
Pod psihično nasilje spada:
uporaba grobih besed,
vpitje,
poniževanje,
zmerjanje,
ustvarjanje slabih in neprimernih mnenj o človeku na podlagi stereotipov,
nesoglasja,
izsiljevanje,
grožnje,
pretirana kritičnost,
socialna izolacija,
ljubosumje,
verbalno nasilje,
posesivnost,
grožnje,
grožnje z nasiljem,
poniževanje,
nadzorovanje,
zbujanje občutkov krivde in manjvrednosti,
postavljanje ultimatov,
zahteve po pozornosti …
Psihično nasilje je takrat, ko ena izmed strani hoče nekaj doseči/nadzorovati drugo stran na račun njenih pravic, prepričanj in želja …
o ti bogi:)[/quote]
Sam res.. kar poglej kakšno nasilje zganja tale Ronka..
človek bi jo kar preko žice mal okrog kepe… 🙂
Sicer pa mislim, da so za nasilje nad ženskami krive predvsem ženske same… dejstvo je da so s svojim vplivom naredile/dosegle, da moški ne zahajajo več toliko v gostilne, kjer so si včasih dali duška in med sabo porabili odvečno energijo… zdaj so pa zaprti doma in tista moška/lovska plat pač včasih prevlada 🙂
Tole je pa malo tako tako….. ženska lahko po mili volji opleta z jezikom se je nima kdo kaj dotikat, ker je….. kaj?
Slaboumna in se ne more zdržat? O_o
Ženska s svojimi umskimi sposobnosti ni toliko prisebna, da bi lahko vedela kaj sploh jezika zato….?
WTF?[/quote]
Spomnim se, da je tu nekje enkrat nekdo napisal, da je jezik pri nekaterih ženskah avtonomen organ in bistveno manj podvržen nadzoru možganov. Ugotovil je tudi, da ko tako žensko pobere, da je treba jezik posebej ubit.
Tole je pa malo tako tako….. ženska lahko po mili volji opleta z jezikom se je nima kdo kaj dotikat, ker je….. kaj?
Slaboumna in se ne more zdržat? O_o
Ženska s svojimi umskimi sposobnosti ni toliko prisebna, da bi lahko vedela kaj sploh jezika zato….?
WTF?[/quote]
Spomnim se, da je tu nekje enkrat nekdo napisal, da je jezik pri nekaterih ženskah avtonomen organ in bistveno manj podvržen nadzoru možganov. Ugotovil je tudi, da ko tako žensko pobere, da je treba jezik posebej ubit.[/quote]
in ločeno pokopat 🙂
http://med.over.net/forum5/read.php?140,4935721,6100578#msg-6100578
“Bojim se, da bo moj odgovor zelo daleč od tistega, kar pričakujete. Čisto nič ne morete narediti za to, da njegove reakcije ne bi bile takšne. Ker niso take zaradi vas, tudi ne morete narediti kaj dosti. Poleg tega pa, karkoli že naredite ali rečete – to V NIČEMER NE OPRAVIČUJE vašega partnerja za njegovo početje. Za sramotenje, poniževanje in nasilje ni nobenega opravičila. Zato vam predlagam, da nehate iskati rešitev v tej smeri. Svoje razmišljanje bi bilo bolj koristno obrniti v smer, kako se temu nasilju in poniževanju zoperstaviti. Od kod vam to, da vse to prenašate in se ob tem še čutite krivo in odgovorno za partnerjevo početje? Je bilo podobno v vaši izvorni družini?
Vaš partner ima zelo resne probleme. Zelo redki so, ki se tega zavedo sami od sebe. Običajno to storijo samo, če jih v to nekaj hudo prisili. Prvi resnejši tak pritisk nanj verjetno bo, ko boste zbrali dovolj moči in samozavesti, da se boste uprli ali umaknili njegovemu nasilju. Ko se vam bo to zgodilo in boste začutili to odločenost in moč, vam ultimata niti ne bo več treba izreči. Partner ga bo začutil, kako pa bo odreagiral pa vseeno ostaja neznanka. Ampak – če ga niti izguba partnerstva in družine ne bo pripeljala do tega, da se bo zavedel svojega problema, koliko mu potem sploh pomenite. Kakšen smisel ima taka zveza in »družina«?!
Vedno znova začutim veliko jeze, ko mi mati reče ali napiše, da »vse to prenaša zaradi otroka«. Ravno zaradi otroka in vaše materinske dolžnosti do njega ste dolžni to prenehati prenašati! Tudi če bo to na koncu prineslo ločitev, bo otrok še vedno imel oba starša, morda še bolj kot zdaj. Če mene vprašate, ima zdaj bolj malo od obeh. Ste vi v takih razmerah sploh lahko vsaj približno tako dobra mama, kot bi bili sicer? Ali ima vaš otrok sploh očeta?! Želje so eno, stvarnost je žal drugačna. V družini z nasilnežem ne more biti »lepo«. Škoda, ki se povzroča otroku, je vsak dan večja.
Kaj, če sploh, bo naredil vaš partner, je povsem njegova stvar. Če se bo zavedel svojega problema, potem je še upanje. V tem primeru bi mu svetoval družinsko terapijo ali/in tečaje, ki jih organizira Društvo za nenasilno komunikacijo. Dokler pa se partner problema ne zave, ste dolžni poskrbeti zase in za otroka. Če se pred nasilnežem ne morete nikamor umakniti, si vsaj dobite pomoč (policija, CSD,…). Če pa se pred nasiljem ne boste zmogli zavarovati in se mu tudi ne umakniti, potem bi vam svetoval obisk terapevta. Z njegovo pomočjo vam bo verjetno prej uspelo najti vzroke svoje nemoči (?) in energijo za spremembe.”
(Izidor Gašperlin)
http://med.over.net/forum5/read.php?140,4935721,6100578#msg-6100578
“Bojim se, da bo moj odgovor zelo daleč od tistega, kar pričakujete. Čisto nič ne morete narediti za to, da njegove reakcije ne bi bile takšne. Ker niso take zaradi vas, tudi ne morete narediti kaj dosti. Poleg tega pa, karkoli že naredite ali rečete – to V NIČEMER NE OPRAVIČUJE vašega partnerja za njegovo početje. Za sramotenje, poniževanje in nasilje ni nobenega opravičila. Zato vam predlagam, da nehate iskati rešitev v tej smeri. Svoje razmišljanje bi bilo bolj koristno obrniti v smer, kako se temu nasilju in poniževanju zoperstaviti. Od kod vam to, da vse to prenašate in se ob tem še čutite krivo in odgovorno za partnerjevo početje? Je bilo podobno v vaši izvorni družini?
Vaš partner ima zelo resne probleme. Zelo redki so, ki se tega zavedo sami od sebe. Običajno to storijo samo, če jih v to nekaj hudo prisili. Prvi resnejši tak pritisk nanj verjetno bo, ko boste zbrali dovolj moči in samozavesti, da se boste uprli ali umaknili njegovemu nasilju. Ko se vam bo to zgodilo in boste začutili to odločenost in moč, vam ultimata niti ne bo več treba izreči. Partner ga bo začutil, kako pa bo odreagiral pa vseeno ostaja neznanka. Ampak – če ga niti izguba partnerstva in družine ne bo pripeljala do tega, da se bo zavedel svojega problema, koliko mu potem sploh pomenite. Kakšen smisel ima taka zveza in »družina«?!
Vedno znova začutim veliko jeze, ko mi mati reče ali napiše, da »vse to prenaša zaradi otroka«. Ravno zaradi otroka in vaše materinske dolžnosti do njega ste dolžni to prenehati prenašati! Tudi če bo to na koncu prineslo ločitev, bo otrok še vedno imel oba starša, morda še bolj kot zdaj. Če mene vprašate, ima zdaj bolj malo od obeh. Ste vi v takih razmerah sploh lahko vsaj približno tako dobra mama, kot bi bili sicer? Ali ima vaš otrok sploh očeta?! Želje so eno, stvarnost je žal drugačna. V družini z nasilnežem ne more biti »lepo«. Škoda, ki se povzroča otroku, je vsak dan večja.
Kaj, če sploh, bo naredil vaš partner, je povsem njegova stvar. Če se bo zavedel svojega problema, potem je še upanje. V tem primeru bi mu svetoval družinsko terapijo ali/in tečaje, ki jih organizira Društvo za nenasilno komunikacijo. Dokler pa se partner problema ne zave, ste dolžni poskrbeti zase in za otroka. Če se pred nasilnežem ne morete nikamor umakniti, si vsaj dobite pomoč (policija, CSD,…). Če pa se pred nasiljem ne boste zmogli zavarovati in se mu tudi ne umakniti, potem bi vam svetoval obisk terapevta. Z njegovo pomočjo vam bo verjetno prej uspelo najti vzroke svoje nemoči (?) in energijo za spremembe.”
(Izidor Gašperlin)[/quote]Vsakdo od nas je nasilen, tako ali drugače, različni smo si samo v tem kolikšen prag tolerance ima nekdo, ko odreagira nasilno oz a se sploh zaveda, da je v danem trenutku nasilen.
Danes je pa že tako, da se nikomur ni vredno za nikogar nič potrudit in je lažje človeka obsodit in pustit kot pa se kakorkoli z njim ukvarjat.
A je kdo naredil raziskavo kolko moških se počuti pod psihičnim pritiskom od partnerke vsaj 1x v času ”resne” zveze? (1 leto ali več)
Pomoje da 90%!
Moški pač ne jamramo!
Praviš da se na šibkejšega nesmeš spravljat…. ampak tudi moški nismo vsi enako močni pa se spravljamo en na drugega?
Torej mene lahko bolj švoh tip tepe kolko hoče pa ga nesmem nazaj na gobec jaz pa lahko tepem Zavca kolko hočem on pa mene nesme… larifari!
A je kdo naredil raziskavo kolko moških se počuti pod psihičnim pritiskom od partnerke vsaj 1x v času ”resne” zveze? (1 leto ali več)
Pomoje da 90%!
Moški pač ne jamramo!
Praviš da se na šibkejšega nesmeš spravljat…. ampak tudi moški nismo vsi enako močni pa se spravljamo en na drugega?
Torej mene lahko bolj švoh tip tepe kolko hoče pa ga nesmem nazaj na gobec jaz pa lahko tepem Zavca kolko hočem on pa mene nesme… larifari![/quote]
No, s tem se pa strinjam. Možnosti za nasilje imamo prav vsi. Kdor ni fizično močen, še vedno lahko prizadene z besedami, kar ni nič manj agresivno, kot fizično nasilje.
Joj, mene je kar “groza” ko tole berem.
Res je, ženska je lahko jezikava in s svojim govorjenje (jezikanjem) spravlja moškega ob živce, lahko celo do te mere, da se moški odmika pred njo (fizično) pa gre ona za njim… in seveda potem lahko pride do udarca, in je posledično moški nasilen, ženska pa… žrtev…
Ampak mislim, da je bolj ali več takšnega nasilja, ko je ženska tiho, se umika, poskuša biti nevidna, neopažena, pa se moški vseeno znaša nad njo, enostavno zato, ker se nad nekom mora, da spravi iz sebe tisto nekaj, kar ga spodbuja k nasilju, to, to pa je grozljivo…
seba111
a si se ti hecal ali je res tako bilo:
It, tudi ignoranca (ko že praviš, da je veliko primerov, ko je ženska tiho) se smatra pod psihično nasilje. Meni je jasno, da je ženska včasih pogosto tudi zaradi strahu pred posledicami, kar pa še ne pomeni, da ne gre za ignoranco. V tem primeru bi še vedno lahko izrazila svoja občutja in rekla, se boji karkoli reč, ker se boji posledic.
Žensko bolj boli ignoranca kot udarci, ker ko jo kdo tepe se vsaj nekdo z njo ukvarja…. patetično, ampak ženske ignoranco v odnosu težko prenašajo.
Nasilje je pač nasilje in zanj menda ni opravičila s tem, da se fizično nasilje lažje opazi/dokaže, psihično je pa laikom po večini nevidno. In če nekdo nad nekom izvaja psihično nasilje in ta vrne s fizičnim in doseže uspeh (kakršenkoli že) mu preprosta logika pravi, da je posegel po pravem orodju in potem to zadevo izvaja po tem klujču, ki mu zagotavlja uspeh.
Na koncu nihče več ne ve kdo pije in kdo plača…. 🙁
Mislim, da se kaki brutalni (fizični) nasilneži pač brez kakega večjega umskega naprezanja zgolj poslužujejo edinega orodja, ki ga poznajo in če je edino orodje, ki ga poznajo kladivo jim vsak problem izgleda kot žebelj….
Z izvorom nasilja se pač (skoraj) nihče ne ukvarja, ker za družbo kakršno imamo to itak ni pomembno, kar današnja potrošniška družba temelji na ustrahovanju…. :/
Je že res, da je tema Nasilni moški in podtema jezične ženske, pozabljate pa, da je veliko žensk tudi fizično nasilnih in veliko moških najeda, kot prave babe. 😉
Samo moški pač ne bo nikoli priznal, da ga je gospa doma namahala. :/
Sem proti vsakršnemu nasilju, tudi temu na MONu.
Jaz s svojo nimam nikakršnih težav, pa ni svetnica. Jaz pa tudi ne.
Ker problematiko nasilja obravnavam zelo resno, se o njem ne morem in nočem “pogovarjati” na tem forumu, ker je nivo debate tu enostavno neprimeren. Tudi, če zelo znižam kriterije.
Forum je zaprt za komentiranje.