Moj IQ je 154, a v življenju se soočam s samimi zavrnitvami
Pretirano občutljiva in samokritična čustveno zanemarjena perfekcionistka bi bil kar dober opis zame, ja.
Lepo prosim, ne spotikajte se preveč ob tisti IQ v naslovu. Se mi zdi pač zanimivo, da imajo lahko tudi inteligentni ljudje uničeno življenje. Kot majhno so me pumpali s tem, da je brihtnim menda veliko lažje v življenju. Pa ja. Jaz sem do zdaj našla precej več minusov kot plusov intelekta na turbo pogon. Seveda pa so težave povezane z mojimi osebnostnimi lastnostmi, omenjenimi malo višje.
Nekateri ste se potrudili in ponudili mnogo snovi za razmislek, hvala vam. Se bom zavila v odejo, vpregla svoje oh tako izjemne sive celice in poskušala pogruntat lajf.
Nočem biti nesramen ampak mogoče preveč “pametuješ” potencialnim partnerjem.
Nimaš kaj gruntat preveč. Malo poglej okoli sebe. Meni včasih ni jasno, če pogledam samo v službi, ena “kokoška” prijateljic pa miljon, v enem letu vabljena na 4 poroke, jaz v desetih na nobeno. Se mi pa zdi da se druži tudi bolj s “kokoškami”. Se opravičujem izrazu ampak to so debate, razpredanjem o vsakem, firbčna za vsako stvar, meni malo naporni pogovori. Še enega poznam s šihta, veren človek, ampak vsako obrne če se le da, tak priliznjen, po drugi strani pa grebatorski da je joj. In na te sladke besede ljudje padajo, pogrunta ga pa nihče. In tako naprej, to se prenese tudi v osebne odnose, preveč analiziranja ljudi sigurno ni dobro za odnose, ampak kaj češ, ne moreš tistih štekarjev v možganih izklopit, čeprav poznam tudi takšne primere, ko partner dela kar se mu zahoče, no saj doma je tudi prijazen, žena pa kot fijakarski konj, vidi samo tisto kar ji paše in sta oh in sploh srečna. Malce moraš biti bebček za ta svet, pa saj že iz zgodovine vemo da so intelektualci bili bolj ali manj depresivneži.
Nadarjene in inteligentne se prepozna v šoli ali podjetju kjer znajo skrbeti za kadre in se jih pošlje na dodatna ocenjevanja. Ali pa je punca imela čustvene težave in je prišla do kliničnega psihologa. Kakorkoli že, možnosti za določitev IQ je veliko.
Samo verjetnost, da se z njimi sreča povprečni uporabnik MON je majhna, odtod čudenje in spraševanje.
Kako se znebiti perfekcionizma? Ne se zavijat v odejo in tuhtat, ampak si naloži ogromno dela. Ta, ki ti je osvetlila problem, pravi, da se ga je znebila s tremi vrtičkarji in goro obveznosti, ko za perfekcionizem enostavno ni bilo več časa. Tudi jaz sem se ga znebila z dvema majhnima otrokoma. Ko vidiš, koliko peska poje majhen otrok v peskovniku, ker ti dveh naenkrat pač ne uspe vsako sekundo nadzorovat, pa ostane živ… Ko si zvečer enostavno preutrujena, da bi oba otroka skopala, pa pač kak dan tega ne narediš in noben zaradi tega ne zgnije… Dokončno je trdnjava padla, ko smo šli prvič z otrokoma na taborjenje. Tam ti pade žlička po tleh, pa ne boš drvela v wc-je, ki so 50 m stran pomivat, ampak jo boš v kopalke obrisala… Pa eno in isto brisačo po plaži 7 dni goniš, ker imaš le 2 s sabo, pralnega stroja v kampu nimajo, na roke prat se ti pa je ne da, ker si rečeš: Klinc pa perfekcionizem, saj je brisača temna in šekasta, kdo pa bo videl. A sem na dopustu, ali nisem?
Uf, jaz sem bila grozna perfekcionistka, vse v nulo, vse je moralo biti vec kot perfektno, groza!
Bistvo je, da se zaves, kaj pocnes in ce ti je to res potrebno ali so to samo neke tvoje kaprice in ustvarjanje lazne varnosti.
Spomnim se, da sem perilo obesala po barvah, velikosti in se barve scipalk usklajevala z barvo oblacil 😂😂😂 Itak sem za to porabila casa se pa se, menjala oblacila, kombinirala, ma, cista grozota!
Mislim, da je bil to prvi moment, ko sem se zavedla, da sem idiot! Enostavno mi je v nekem trenutku med obesanjem perila kapnilo, da neskoncno kompliciram in sem perilo nametala, kakor je pac padlo, kar mi je bilo sicer skrajno neprijetno in me je zivciralo, a ni bilo casa za spreminjanje in posusilo se je glih tako, kot ce bi bilo vse v nulo skladno obeseno. Zdaj imam sicer nek sistem obesanja perila, a funkcionalen, tak, da perilo razporedim smiselno po stojalu, da se cim hitreje posusi in da do vseh kosov pride zrak, obesim tik-tak, za scipalke se mi pa gladko fucka, kaksne barve so.
Ko se enkrat zaves, kaj pocnes, se vprasas, koliko smisla ima to, kje je tu prakticnost in kje je meja.
Svoj perfekcionizem sem nadomestila s funkcionalnostjo, ja, itak ob treh malckih ne mores drugace, moras imeti nek sistem, ki je funkcionalen in ti olajsa zivljenje.
Se vedno sem zelo natancna, a zdaj z leti tudi vem, da ni potrebe, da naredim vse v nulo, dovolim si, da nisem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pri vsem, kar pocnem in pocutim se osvobojeno.
Življenje je borba. Nihče nima življenja postlanega z rožicami, pa naj se nam zdi še tako popolno.
Manjka ti sprejemanje preteklosti, odpuščanje drugim ter sebi. Kar je bilo je bilo, ti moraš živet življenje tako da boš ti SREČNA. Če pa ti ne veš kaj bi rada, ti pa ne more niti papež pomagat. IQ pa tudi ne.
Ne sekiraj se, krhek moski ego pac ne prenese, ce si samo na papirju pametnejsa od njega, kaj sele v resnici. To sicer niso pravi moski, ker pravi moski je zenski enakopraven, ampak v sloveniji je ze sosedov boljsi avto problem. samo poglej samo odgovore tukaj, kaj sele na FB (zal tudi od zensk), kaj ces, ljudje so pac faus. Ni nakljucje, da se se vedno oklepajo partriarhata. Nic ne mores, lahko samo upas, da bos nasla pravega moskega, ki se ne bo cutil ogrozenega, zal je taksnih izjemno malo, ampak je vredno. ne zavedajo se, da otroci podedujejo inteligenco po mami (google it), pa imajo raje butaste otroke kot pametno zeno.
kar se tice kariere, tam je podobno. sploh ce je sef moski, ti pa predlagas kaj pametnega. meni je tezil s knjizico, dokler mu nisem rekla, da tudi njega noben ne sili, da je tu. pac moras vedet kdaj je zate bolje da si tiho. pomaga pa, ce si med najboljsimi na svojem podrocju.
been there, done that. veliko srece.
Visina IQ ponavadi (vsaj na začetku) ne igra bistvene vloge, kolk si atraktivna za nasprotni spol. Nic ni narobe v mentalni sposobnosti, ki jo lahko izrazis na kariernem podrocju, pri odnosih pa je le pomembna “notranja vsebina” cloveka. Zelo veliko vlogo pri ustvarjanju odnosov ima predvsem custvena inteligenca, kar pa ljudjem z visokim IQ ta (custvena komponenta) pogosto primanjkuje. Lp
Tukaj ne vem, ali misliš, da se drugi bojijo oziromajo ti jo zavidajo inteligenco, ne vemo kako komunikativna si, ali maš ozek, širok ali brez prijateljev (pravih). Kaj iščeš oziroma potrebuješ od morebitnega partnerja. Pa še bi se našlo tako, da nikoli ni ena stvar katera je “kriva”, da ne dobiš kaj hočeš in ali si se iz teh zavrnitev kaj naučila. Človek je lahko zelo kompleksen a pu drugi stvari zelo enostaven. Lahko poiščeš odgovore pri kakšnem dobrem kliničnem psihologu idvisno kaj konkretno želiš ali se samo bojiš zavrnitve si nagnjena instant gratifikaciji, zelo malo konkrektnih podatkov, da bi lahko malo bilj konkrektni poglobil v problem.
Če si takšna kot si se opisla v prvem stavku potem ni čudno da te okolje ne sprejema. Okolje je sestavljeno iz bedakov inbecilov in zaostalih čustveno bebavih ljudi, ki so povprečje podn tega človeštva. Kaj si pričakovala da lahko z nekom ki ima iq 60 dva zoba enga za čoln prvezat drugega pa za karte ščipat in ki je vojega oneta vtaknil v ravno tako zabito grdo in zaostalo primitivko kot je on sam, ker se mu je dvignil ker je imel polna jajca ona pa je dala noge narazen ker je bila v ovilaciji in obema njihovi zaostali možgani niso mogli preprečiti nagonskega parjenja, no kaj si pričakovala da lahko s takimi primerki vzpostaviš dialog in razumevanje. Taki inbecili tlačijo in uničujejo vse pred sabo in za sabo za en sam cilj ploditev, žretje fukanje, sranje. Tisto kar zna tudi ščurek pa prašič. Bolj na grdo povedano, vem pa da si skontala. Ni problem v tebi kot višje razvitemu bitju ki evolucijsko na gor odstopa od gnilega primitivnega povprečja, problem je pri unih tam dol ki rabijo še milijone let da te bodo tebe inmene ujeli. če sploh kdaj. Povabilo na email koresposndenco še velja.
IQ – je sposobnost sklepanja na podlagi vzorcev ki jih vidimo v življenju.
Čustvena inteligenca
EQ – je sposobnost navezivanja stikov, vzdrževanja odnosov, komuniciranja z ostalimi in prilagajanje čustvenemu razpoloženju.
IQ in EQ sta popolnoma ločena pojma. Visok IQ ne pomeni avtomatsko visokega EQ.
EQ je za razliko od IQ priučen skozi socializacijo.
Nekdo ki bi bil pameten in ni samovšečen egoist tudi če bi imel IQ 190 tega ne bi pisal v naslov niti tega ne bi omenjal.
Tako da je mogoče to pravi odgovor na tvoje vprašanje.
Pa s to svojo “pametjo” si preberi v kakšni strokovni zbirki da IQ ni vedno realen pokazatelj pametnost, saj nekdo ki ni naravoslovne narave ga lahko slabše piše pa je vseeno bolj inteligenten kot nekdo drug z višjim iq. Nekateri se pred testom tudi pripravijo in rešijo podobne teste, drugi ne. V iq tudi ni vpoštevana čustvena inteligenca tako da si tisti iq okviriš in daš na steno in ko boš stara 70 let in boš sama naj ti bo iq v tolažbo.
Dober odgovor. Res je, če imaš preveč dela, prenehala komplicirati. Enostavno. Mogoče avtorica preveč razmišljaš. Bodi kar si in se ne sekiraj. Ja , tudi jaz nimam družbe, včasih sem se sekirala, sedaj se ne več. Dostikrat imajo veliko družbe zelo plehki ljudje. Imaš kakšnega partnerja? To bi ti pomagalo.
Forum je zaprt za komentiranje.