Moj IQ je 154, a v življenju se soočam s samimi zavrnitvami
Ne bi se spuščala v podrobnosti, a velja za praktično vsa področja življenja. Primarna družina, socializacija, kariera, partnerska razmerja in praktično vse ostalo.
Najbolj frustrirajoče je, da mi nihče ne zna pojasniti, kaj konkretno delam narobe. Če koga vprašam, kaj bi morala spremeniti na sebi, ponavadi dobim odgovor v stilu, da sem čisto v redu, a na koncu sem vseeno zavrnjena.
Ne vem, kaj naj naredim. Življenje mi postaja precej brezvezno. Ima kdo kakšen nasvet?
A veš kako je to? Če si edini človek v tropu opic, se moraš naučiti to delati po opičje. Za ljudi ni prostora med opicami. Slovenijo si lahko prestavljaš kot trop opic in ti pač ne spadaš več v ta trop.
Če maš pač inteligenco in če ti ni pod častjo, začneš to delati kot opice. Ne gre drugače. Če hočeš med ljudi moraš v Avstrijo in višje. Je pa samo vprašanje časa, kdaj bodo opice tudi tam zavladale.
Pri meni je podobno. Jaz sem svojo potrditev in zadovoljstvo našel v profesionalni karieri, ti boš pa morala sama najti nekaj kar te veseli in daje zadovoljstvo, takole prko foruma ti bomo bolj težko pametno svetovali.
Morda si samo preveč občutljiva in se počutiš zavrnjeno, čeprav v resnici nisi. Poizkusi biti malo “freh”, morda se odklopiti od vsakdanjega življenja, vzeti nahrbtnik in iti na neplanirano potovanje – ko bo konec te korone jasno.
S tem sem želela samo povedati, da nisem ravno neumna in nesposobna, da bi v tem tičal problem.
Grda nisem, tudi obnašam se primerno. Je pa res, da nikoli nisem imela veliko sreče v življenju, ampak na smolo se ne želim izgovarjati.
Vedno bolj tudi sama opažam, da je očitno nekaj na tem, a se mi zdi neprimerno do svoje okolice, da bi o tem na tak način (vsaj javno) razmišljala.
Moj IQ je 60-65, enkrat sem rešil celo online za 42. Sem splošno razgledan in sem butec na m2, klovn med klovni v družbi, vsi so podobne pameti kot jaz. Osnovnošolci me šišajo po dolgem in počez. 🤩 Imam pa k sreči druge veščine, ne manekenski a zadovoljiv izgled, znam lagat, nisem sramežljiv in podedoval sem dnar. IQ ni vse, včasih je dobro bit klovn, sploh ko se motaš okol mlajših deklet In ugotoviš, da razmišljate dost podobno, vsaka je ta prava 🤪
Če pri številki 154 IQ-ja odvzameš 1 boš veliko bližje resnici o svoji inteligenci, kar pač to že je. To ni nič hudega. Sprijazni se sama s seboj, pa te bodo tudi drugi sprejemali kot te pač bodo. Prisiliti k čaščenju ne boš mogla nikogar.
Če pa imaš v mislih konkretno osebo, če torej govoriš o neuslišani ljubezni, bi tisti/a s IQ 154 tudi to znal obrniti v svoj prid.
Morda veš kaj je rekel Bernard Show: “Samo dve hudi stvari se človeku lahko zgodita v življenju. Prva so želje, ki se ne uresničijo, drugo so pa želje, ki se uresničijo.”
Tako, da je neuslišana in predvsem nekonzumirana ljubezen nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi. Taka ljubezen te nikoli ne prizadene niti ne razočara. He, he …
Seksaš pa itak lahko brez čustev veliko bolj sproščeno.
Ljudje brez čustvene inteligence so odbojni. Ljudje imajo raje malce prismojenega dobrodušneža, kot žensko, ki opis svoje težave začne z: imam toliko in toliko iq-ja…
[/quote]
Ljudje, vsi brez izjeme imajo/mo najraje ljudi z denarjem. Vse ostalo je nakladanje in mešanje megle.
Si bila kdaj v kakšni šoli ali tečaju za vzpodbujanje čustvene inteligence?
Največ občudovanja in pozornosti so bili deležni tisti “slušatelji”, ki so največ donirali.
K**c, pa taka šola čustvene inteligence.
Ljudje, vsi brez izjeme imajo/mo najraje ljudi z denarjem. Vse ostalo je nakladanje in mešanje megle.
Si bila kdaj v kakšni šoli ali tečaju za vzpodbujanje čustvene inteligence?
Največ občudovanja in pozornosti so bili deležni tisti “slušatelji”, ki so največ donirali.
K**c, pa taka šola čustvene inteligence.
[/quote]
Me z denarjem nikdar nihče ni prepričal da so dobri pi srcu. Pa so me poskušali kupit, pa nikomur ni uspelo. Ne dojemajo da me denar pleh bajturine itd nikdar niso zanimale.
si pač v zloveniji, pametni so se že zdavnaj odselili, 8000 oseb letno odide iz zlovenije, preberi si: https://www.dnevnik.si/1042747925
S tem sem želela samo povedati, da nisem ravno neumna in nesposobna, da bi v tem tičal problem.
Grda nisem, tudi obnašam se primerno. Je pa res, da nikoli nisem imela veliko sreče v življenju, ampak na smolo se ne želim izgovarjati.
Vedno bolj tudi sama opažam, da je očitno nekaj na tem, a se mi zdi neprimerno do svoje okolice, da bi o tem na tak način (vsaj javno) razmišljala.
[/quote]
BRAVO ZA ODGOVOR, ona je človek, okoli nje večinoma opice. Zato je najbolje oditi tam kjer bo več ljudi.
A veš kako je to? Če si edini človek v tropu opic, se moraš naučiti to delati po opičje. Za ljudi ni prostora med opicami. Slovenijo si lahko prestavljaš kot trop opic in ti pač ne spadaš več v ta trop.
Če maš pač inteligenco in če ti ni pod častjo, začneš to delati kot opice. Ne gre drugače. Če hočeš med ljudi moraš v Avstrijo in višje. Je pa samo vprašanje časa, kdaj bodo opice tudi tam zavladale.
[/quote]
Si morda perfekcionistka?
Ali nemarnica?
Visoko inteligentni ljudje so zelo pogosto perfekcionisti ali pa zanemarjeni, ker jim ni pomembno.
Perfekcionizem je zelo naporen.
Druga stvar je custvenost, si custveno zavrta?
Resujes tezave s pusto matematicno logiko? Jaz s takimi ljudmi sicer nimam tezav, ker mi je tak nacin razmisljanja blizu, a sem z leti razvila tudi custva, tako da sem v nekem balansu.
Perfekcionizma sem se pa znebila, ko sem imela naenkrat 3 vrtickarje, faks in sluzbo, ko za perfekcionizem ni bilo vec prostora.
Ne vem, ne zdis se slaba zenska, uporabi svoj intelekt in razmisljaj o sebi.
Forum je zaprt za komentiranje.