Mladi ne dobimo služb

Koliko pa misliš, da sem stara? Ne govorim za leta in leta nazaj. Prvo zaposlitev sem dobila v začetku 2020, če se spomniš je bilo to leto, ko je priša korona in z njo povezani problemi. Prihajam tudi iz najmanj razvite regije v Sloveniji… štajerci ste na boljšem, verjemi. Kot omenjam – potrebno je biti prilagodljiv. Dejstvo je, da tako nizke brezposelnosti še nismo imeli in službe so (še desetleje nazaj je bila recesija, ti pa govoriš kako je v tem času težje). Vsak, ki ima izkušnje, je bil nekoč začetnik. To, da je nekomu iz Lj lažje, tebi nič ne pomaga. Imaš nekaj opcij: lahko se voziš v bolj oddaljene kraje oz. se kasneje seliš (tudi, če si stanovanje v začetku deliš), lahko si poiščeš službo, ki nima veze z izobrazbo in za katero ne potrebuješ nekih znanj (npr. za osebnega asistenta ali natakarja vzamejo vsakega), lahko pa si na socialni. Vedno pa imaš možnost, da si med zaposlitvijo iščeš delo bližje domu. Tudi mene moti, da je vse centralizirano, ampak mi jamranje ne pomaga.

In ne vem zakaj toliko poudarjaš svojo izobrazbo. Na nobenem razgovoru beseda ni tekla o študiju in izobrazbi, pa sem študirala tudi v tujini. Izobrazbo razberejo iz CV-ja, če se odločijo zate, jim pred zaposlitvijo pošlješ še potrdilo o doseženi izobrazbi. In tudi, če v razpisu piše, da je potreben magisterij, bodo z veseljem vzeli nekoga, ki ima “samo” diplomo in izpolnjuje ostale pogoje. Seveda govorim o gospodarstvu, javni sektor je druga zgodba.

Aha, še nekaj novih problemov dodanih prej naštetim – korona, problemi študija. Pa Mars je retrograden trikrat letos, to si pozabil omeniti.

Torej praviš, da se selil ne boš dokler ne dobiš službe, na drugi strani pa jamr, da delodajalci ne zaposlujejo tistih z visokimi potnimi stroški. Lep catch 22, še ena lepa priložnost za jamranje. In zakaj si med študijem kelnaril, ne pa iskal prakse, referenc in mreženja v svoji stroki?

Osrednjeslovenska regija je popolno nasprotje od vzhoda. Pri vam še stvari nekak štimajo, tu pa vse propada

Očitno je treba neke stvari par krat razložit.

1. Kako se pa naj prijavim na delovno mesto, kot pa preko zavoda in ostalih spletnih strani ki ponujajo dela. Logično, da ne bo noben odgovoril na mail, če kar nekemu xxx podjetju pošleš mail, če ni nič razpisano. Žal takšnega scenarija pa še nisem imel, da bi mi nekdo dejal: ,,ej poslušaj, to pa to podjetje zaposluje, povej jim da te jaz pošiljam,, itd.

2. Nikoli nisem rekel, da se zaposlujem na druga delovna mesta, ki niso zame. Fora je v tem, da poznam dosti kolegov iz farmacije, strojništva itd. In recimo neko podjetje napiše, da rabijo farmacevta, ta se prijavi in dobi odgovor, da bi raje vzeli kemika. In tu se potem prijavi kemik in dobi isti odgvor, da bi raje vzeli farmacevta. Kje je tu logika? In takih primerov je nešteto.

3. Dosti svojega življenja sem preživel po domovih, se naveličaš tiste majhne luknje in 3,4 cimrov, nobene zasebnosti. Pred tem pa sem se še dosti vozil z javnim prevozom do fakultet. V določenem trenutku si zaželiš svoje stanovanje, vožnja po 100km v eno smer definitivno odpade.

Me ne zanima kak je bilo v vaših časih in tudi jaz ne mislim govorit o tem kje živet, kam se vozit itd. Govora je o tem, da mladi ne dobimo služb, da se do razgovora sploh ne pride. Ali je tvoja prošnja zavrnjena, ali pa sploh ne dobiš odgovora.

Recimo, danes sem spet dobil mail od nekega podjetja, da se zahvlajujejo za moje zanimanje, vendar so že v dogovoru z neko tretjo osebo. Predvidevam, da je ta tretja oseba nek znanec, ki je noter prišel po vezah. Razpis za to mesto pa uradno še vedno traja.

Kakorkoli če se ne znajdeš drugače pa gremo kurce fafat in zasluži.

meni se po vsem tem zdi, da si totalen komplikator. Razvajen, Ki bi imel rad že ob prvi plači lastno stanovanje, službo za vogalom in Teslo v garaži.

To pač ne gre tako in nikoli ni šlo tako.

Če v svojih študentskih službah nisi nikjer izkazal, verjamem, da s teboj niso želeli nadaljevati.  Verjemi,smo imeli študentov različnih sort. Eni so še vedno pri nas, ker so se v času študentske zaposlitve izkazali, drugim smo po praksi rekli adijo in jih nismo želeli več.

Po tvoje sem tut jst totalna komplikatorka in razvajenka k ne dobi sluzbe.

Odvisno. Če si brez službe dlje časa, torej leto, dve, tri, potem ja, si komplikatorka. Ker del odraslosti je, da sprejmeš dejstvo, da sanjske službe morda ne boš dobil, vsaj s sedenjem na kavču ne. Vzameš karkoli lahko dobiš oz. si sposoben dobiti, si zaslužiš svoj denar in prispevaš k družbi. Sanjsko službo si lahko ves ta čas tudi iščeš.

Sem napisala da koncujem s faksom, iscem pa zadnje pol leta, brez srece do zdej

Se popolnoma strinjam! Točno taka je situacija. In potem pravijo, da ni mladega kadra, mladi nočemo delat, primanjkuje učiteljev…

Pa vpiši še profesuro, narediš 8 izpitov (eno leto je za to dovolj, imaš status in študenta naprej), pa lahko učiš.

Do takrat pa začni z inštrukcijami. Če si res kem. tehnolog, potem boš imel kmalu vrsto za kemijo, fiziko in matematiko.

Osebno poznam osebo, ki je točno tako, da je pisarila naokrog , čeprav niso imeli razpisa, dobila službo.

Tako da se malo preveč zaplankano obnašaš. Bodi ustrvarjalen pri iskanju.

Objavi video na FB, ne vem , karkoli. Bodi viden

Ne razumem, kako si lahko brezposeln ? mar nisi v času študija navezoval stike, delal raziskovalne naloge, razvojne projekte ?

Vidim, da si po komentarjih polpismen. Bom še enkrat napisal. Kot prvič, nisem edini z takim problemom,  dosti je nas farmacevtov, kemikov, fizikov, strojnikov brez služb po faksu.

Kot drugo, a po tvoje se naj vsak dan vozim po 150km, da pridem kaj jaz vem do lj ali novega mesta. Da bi se preselil? Z začetniskih 900e, kaj naj s takim denarjem kupim? Za najemnimo bi dal več kot pol plače. Večina če že, zaposlujejo začasno, torej kredita ne dobiš.

Kot tretje, prakso in ostala študenstka dela sem opravljal v večih različnih panogah, od zdravstva, kemijska industrija, srednja šola… Študenta vsak rad vzame, ko pa vprašaš za kaj več pa hvala lepa.

In kot zadnje, koliko prošenj sem že poslal na okoli, odgovori pa grozni: žal ne iščemo v tej smeri, ta dela pri nam opravljajo študenti, raje zaposlimo nekoga iz našega kraja, iščemo srednjo poklicno ali vs izobrazbo… In spet ponavljam, nisem edini, ki prejema take odgovore.

Primer mojega brata. Tudi magisterij iz naravoslovne smeri, celo razmišlja še o doktoratu. Pri skoraj 30. letih nima dneva delovne dobe in samo jamra, da služb ni, ker jih zasedajo starejši, ki nočejo v penzijo. V resnici pa je šel na mnogo razgovorov, vendar je vedno le en problem. S svojo izobrazbo že v štartu pričakuje nadpovprečno plačo in zavrne, če temu ni tako. Mu pravimo, da so začetniške plače manjše in si z delom in izkušnjami prislužiš več kot jo imajo tisti, ki so pred penzijo. Ne, on hoče, da dobi vsaj tako plačo kot tisti, ki odhaja in za katerega nadomeščanje iščejo. Živi v totalni iluziji. Ne razume, da je danes mnogo ljudi z enako dokončajo stopnjo. Med slednje sodim tudi sama. Moja začetna plača je bila zgolj malenkost nad minimalno, po desetih letih sem napredovala do povprečne. Delo je, to si upam trditi, ni pa hitrega zaslužka kot si ga novopečeni diplomanti želijo. Pri delodajalcih štejejo izkušnje in s prakso pridobljeno znanje in ne teoretično znanje, ki po šolanju kar hitro zbledi. Pa saj je tako tudi prav. Dokaži se, preden se greš pogajat za plačo.