Mesečna plača in imetje, prihranki,

Midva sva pri 25 in 33 letih na približno 5.8k neto mesečno. Od tega se pokrije hrana, položnice, jaz imam svoj odplačan avto, on svojega odplača letos. Potem je še dodatnih 400 eur na mesec fiksnih storškov in pa 100eur stroškov za psa.

Na koncu dam na stran 1k / mesec, on približno 3k.

VENDAR si ne privoščiva veliko, obleke kupujeva po principu da so lahko za v pisarno ali druženje z prijatelji(in to ne več vsak mesec kakor včasih), ne hodiva na drage večerje, mogoče si enkrat ali dvakrat na mesec v petek zvečer privoščiva in greva na eno preprosto večerjo (burger in pivo) kar pomeni da skupaj plačava 30eur.  In nama nič ne manjka.

Denar šaparava za polog za hišo ter investicije – praktičnoi preživiva z cca 1800eur mesečno v kar je všteto vse. Seveda smo štirje (midva in dva psa). Ko bo otrok bo to konkretno naraslo, vendar si misliva najprej urediti dom ter ponovno finance.

Problem je, ker čim imaš malo večje prihodke ti ukinejo otroške doklade in vrtec plačaš v polni ceni. Da lahko razne slađene in aco-ti živijo od socialne, zastonj vrtec, šola, kosila in skoraj stanovanje. Plus jih je po 6 in imajo konkretne doklade.
Tako da dokler se to ne uredi se tut otroka ne splača met.

oprosti z 800 e na mesec ne mores lepo ziveti… recimo da ravis vsaj varen avto je cca 200 e na mesec krefit lizing, hrana za dva najmanj 250 e, pol se vzdrzevanje avta in bencin, recimo vsaj 60 na mesec pol se zavarovanje zdravstveno dodatno, osnovna doplacilna npr pr zobarju je to ze 100, pol pa daj se 100 e vsak na stran za pokojnino in si na 800 in si nisi se nic kupil obleke, obutve, nikamor sel, nic privoscil niti kavice ne.. se stroskov za bivanje ni v tem znesku

tako da proiosim ne bluzite s takimi oseba sploooh po podrazitvah ki so nas doletele za minimalno osnovno bivanje mora imeti vsaj 1200 neto… vse ostalo manj kot to je revscina

Sem na socialki, imam 1,5let star avto in lastno stanovanje. Pa cca 15 tisoc prihrankov.

japajade-s socialno ziher ne.

Za začetek imata s partnerjem za svojo starost izjemno lepe prihodke (in to ne prihaja od socialke, ampak nekoga, ki zasluži sicer še mnogo več, ampak ima tudi kar nekaj let več). Pa vendar ti koncept socialne države ni jasen. Kdor zasluži več, prispeva več. Ne samo za razne Acote ipd., ampak tudi zato, da boš ti lahko šla enkrat rodit in ne boš plačala poroda, da ne boš dobila računa s 6-mestno cifro, če bi bila, bog ne daj, kdaj udeležena v hujši nesreči in bi potrebovala mnogo posegov in dolgo rehabilitacijo, da bo tvoj otrok imel brezplačno šolanje itd. itd.

Če misliš imeti otroka zaradi otroških dodatkov, pa PROSIM, NE imej ga.

PS. Nikoli nisva videla otroških dodatkov niti kakšnih drugih socialnih transferjev, padla sva skozi vse koronske dodatke, ki so so se delili po tekočem traku… Mogoče se ti kdaj res zdi malo glupo vse skupaj, ko pa realno pogledam, kako živimo, si rečem, hvala bogu, da lahko plačam davke in si privoščimo lahko vse, kar si želimo.

Avtorica niti ne razume, da neke Slađane in Acoti (namerno pisano z veliko, za razliko do avtorice so tudi ti zame ljudje!) sicer dobivajo pomoč, a opravljajo dela, ki so nujno potrebna, a jih taki kot ona ne želijo opravljati. Od čiščenja pločnikov do kopanja grobov, da o zidarjih in podobnih sploh ne govorimo. Nujno potrebna dela, a sramotno malo plačana.

Drugače pa @ne razumeš stvari – lepo napisano.

Imamo očitno zelo različne standarde, kaj pomeni, da ne zapravljaš. Meni se 30 evrov za burger in pivo za dva zdi zelo veliko: zame je to draga večerja/malica. Če gremo ven kot družina, gremo recimo na pico in vse skupaj ne damo več kot 20 evrov. Gre nam pa predvsem za doživetje, da je kosilo/večerja nekaj drugačnega, posebnega. A tudi na pico ali ven jest gremo zelo redko. Raje teh 20 evrov recimo damo za karto za smučišče ali kaj

Oblačila kupujemo pa le takrat, ko je res nujno. Včasih gledam na Youtubu kakšne ‘minimalistke’, ki se hvalijo, kako malo imajo oblačil, in se ob tem smejem, ker jih imam sama še manj, pa se nimam za minimalistko. Kaj šele moj mož, ki ima res samo nujno število oblačil, tiste dvoje hlače, nekaj majic, puloverjev, spodnjega perila in nogavic. Zato oblačila pri nas ne predstavljajo velike postavke, še najdražji so čevlji za otroke (sploh zimski), ker jih je treba pač kupovati vsako leto.

Oprosti, ampak veliko parov MORA preživeti s celo manj kot 800 euri. Ni lahko, se pa da. Če so primorani v to, npr. ostareli ali bolni, če so jim otroci iz kakršnegakoli recimo pomrli.

smučate pa poceni, ali ste samo trije?

Sem mama samohranilka in imam minimalno placo (z doplacilom do minimalne place) ter enega otroka, ki je zdaj solo obvezen. Zelo tezko shajam in nimam luksuza. Ni dopustov in izletov, ker si enostavno tega ne morem privoscit.

nekaj ti ne ločiš očitno – ljudje životarijo tudi s še manj kot 800 e… ampak moj zapis gre na pisanje,da se da lepo preživeti s takim dnarjem – to pa enostavno ni res…

vsi, ki morajo  skozi mesec s takim dnarjem životarijo, ne živijo življenja, ker živeti življenje pomeni,da si lahko kaj tudi za svojo dušo privoščiš – ne pomeni to lusuzno dragega, ampak recimo izlet enodnevni in da ti ni treba gledati na evre ko polniš tank, ko bi šel na ac in si kupil vinjeto,da ni treba gledat na evto, ko se vsedeš v restavracijo,ampak si lahko naročiš vsaj takrat pijačo za dušoin hrano in sladico, da lahko v miru se na destinaciji spomniš,da bi šel na doživetje doživljajskega parka in ti ni treba gledati na evre za vstopnico… vsaj za kak dan tak ali dva na mesec,da imaš za toliko… torej da živiš lahko z denarjem življenje osnovno z majhnimi normalnimi doživetji za dušo… o takem standardu govorimo…

vse ostalo pa je životarjenje –  in kot pišeš ljudje z manj MORAJO skozi mesec – in to ne pomeni,da se da – ampak oni morajo pomeni – DA SE ODREKAJO osnovnim stvarem, da pridejo skozi mesec…

če se mora nekdo odrekati potem to ni življenje in da se nekaj da, ampak pomeni to je životarjenje