Legalizacija konoplje – škodljiv projekt tobačne industrije

Lajšanje kronične bolečine:

THC je učinkovit pri zmanjševanju kronične bolečine, zlasti nevropatske bolečine. Meta-analiza Whiting et al. (2015) v Journal of the American Medical Association je pokazala, da pripravki s THC (npr. nabilon, dronabinol) zmanjšujejo bolečino pri bolnikih z multiplo sklerozo, rakom in nevropatskimi stanji.

Zmanjševanje slabosti in bruhanja: 

THC je dokazano učinkovit pri zmanjševanju slabosti, povezane s kemoterapijo. Študija Parker et al. (2011) v British Journal of Pharmacology je pokazala, da THC in sintetični kanabinoidi, kot je dronabinol, učinkovito zmanjšujejo slabost in bruhanje pri onkoloških bolnikih.

Spodbujanje apetita:  

THC stimulira apetit, kar je ključno za bolnike z AIDS-om, rakom ali drugimi boleznimi, ki povzročajo izgubo teže. Raziskava Volicer et al. (1997) je pokazala, da dronabinol (sintetični THC) izboljša apetit in telesno težo pri bolnikih z napredovalo Alzheimerjevo boleznijo.

Zmanjševanje mišičnih krčev:  

Kombinacija THC in CBD (npr. zdravilo Sativex) je učinkovita pri zmanjševanju mišičnih krčev pri bolnikih z multiplo sklerozo. Študija Novotna et al. (2011) v European Journal of Neurology je potrdila, da Sativex (z razmerjem THC:CBD približno 1:1) zmanjša spastičnost.

Spodbujanje nevrogeneze in nevronskih povezav:  

Študija Jiang et al. (2005) v Journal of Clinical Investigation je pokazala, da THC v nizkih odmerkih spodbuja nevrogenezo v hipokampusu pri živalih, kar lahko izboljša kognitivne funkcije in zmanjša simptome depresije. Aktivacija receptorjev CB1 s THC je bila povezana s povečano proliferacijo nevronov.

Raziskava Aguado et al. (2007) v Journal of Neuroscience je prav tako pokazala, da aktivacija CB1 receptorjev s THC spodbuja nevrogenezo v subventrikularni coni in hipokampusu pri podganah, kar lahko prispeva k plastičnosti možganov.

Potencial pri zdravljenju posttravmatske stresne motnje (PTSM):  

THC lahko zmanjša nočne more in anksioznost pri bolnikih s PTSM. Študija Roitman et al. (2014) v Psychopharmacology je pokazala, da nizki odmerki THC zmanjšajo simptome PTSM, verjetno z modulacijo amigdale in endokanabinoidnega sistema.

Proti-glavkomske lastnosti:

THC zmanjšuje intraokularni tlak, kar je koristno pri zdravljenju glavkoma. Študija Hepler in Frank (1971) v American Journal of Ophthalmology je pokazala, da kajenje konoplje zmanjša očesni tlak za 25–30 %, kar je primerljivo z nekaterimi zdravili.

Protivnetni učinki: 

THC ima protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo pri boleznih, kot je vnetna črevesna bolezen. Raziskava Jamontt et al. (2010) v British Journal of Pharmacology je pokazala, da THC zmanjšuje vnetje v črevesju pri živalskih modelih.

Potencial pri nevroprotekciji:  

THC lahko ščiti nevrone pred poškodbami pri nevrodegenerativnih boleznih ali poškodbah. Študija Hampson et al. (1998) v Proceedings of the National Academy of Sciences je pokazala, da THC deluje kot antioksidant in ščiti nevrone pred oksidativnim stresom, kar lahko prispeva k ohranjanju ali obnovi nevronskih povezav.

Ključne raziskave o THC in nevrogenezi

Jiang et al. (2005) (Journal of Clinical Investigation):  

Ugotovili so, da kronična izpostavljenost nizkim odmerkom THC poveča nevrogenezo v hipokampusu pri podganah, kar je povezano z izboljšanjem kognitivnih funkcij in zmanjšanjem anksioznosti.

Aguado et al. (2007) (Journal of Neuroscience):  

Poročali so, da THC prek CB1 receptorjev spodbuja nastanek novih nevronov v hipokampusu in subventrikularni coni, kar nakazuje vlogo pri nevroplastičnosti.

Kim et al. (2006) (Molecular Pharmacology):  

Pokazali so, da aktivacija CB1 receptorjev s THC vpliva na sinaptično plastičnost, kar lahko vodi do dolgoročnih sprememb v nevronskih povezavah, povezanih z učenjem in spominom.

1. Viri: Zgornji podatki temeljijo na znanstvenih študijah, objavljenih v recenziranih revijah, kot so Journal of the American Medical Association (JAMA), Neurotherapeutics in British Journal of Pharmacology. Za podrobnejše informacije priporočam pregled sistematičnih pregledov in meta-analiz na platformah, kot je PubMed.

2. Viri: Podatki temeljijo na študijah, objavljenih v revijah, kot so Journal of Neuroscience, Neuropharmacology in British Journal of Pharmacology. Ključne študije vključujejo delo Wolf et al. (2010), Campos et al. (2013) in Linge et al. (2016).

Spodaj so navedena znanstvena dejstva in raziskave o pozitivnih učinkih konoplje, ki izhajajo iz študij, objavljenih v revijah, ki niso neposredno povezane z velikimi farmacevtskimi družbami ali političnimi agendami. Te raziskave pogosto prihajajo iz akademskih institucij ali manjših raziskovalnih skupin.

Spodbujanje nevrogeneze in kognitivnih funkcij (THC in CBD):  

Jiang et al. (2005) (Journal of Clinical Investigation): Ta študija, izvedena na Univerzi v Saskatchewanu, je pokazala, da nizki odmerki THC spodbujajo nevrogenezo v hipokampusu pri podganah, kar izboljša kognitivne funkcije in zmanjša simptome depresije. Raziskava ni bila financirana s strani farmacevtskih družb, temveč prek akademskih skladov, kar zmanjšuje možnost pristranskosti.

Aguado et al. (2007) (Journal of Neuroscience): Španska raziskovalna skupina je ugotovila, da THC prek receptorjev CB1 spodbuja nastanek novih nevronov v subventrikularni coni in hipokampusu. Študija je poudarila potencial THC za izboljšanje nevroplastičnosti, kar bi lahko bilo koristno pri okrevanju po možganskih poškodbah ali nevrodegenerativnih boleznih.

Fogaça et al. (2018) (Molecular Neurobiology): Brazilska študija je pokazala, da CBD spodbuja nevrogenezo v hipokampusu in izboljšuje vedenjske odzive pri modelih anksioznosti, kar nakazuje, da lahko konoplja pomaga pri obnovi nevronskih povezav brez farmacevtskih vplivov.

Protitumorski potencial:  

Guzmán et al. (2006) (British Journal of Cancer): Raziskava, izvedena na Univerzi Complutense v Madridu, je pokazala, da THC inducira apoptozo (programirano celično smrt) v gliomskih celicah (vrsta možganskega tumorja) pri živalih. Študija je poudarila, da THC zavira rast tumorjev brez pomembnih stranskih učinkov na zdrave celice. Ta raziskava je bila financirana prek javnih španskih raziskovalnih skladov.

Velasco et al. (2016) (Molecular Cancer Therapeutics): Nadaljevanje raziskav iste skupine je pokazalo, da kombinacija THC in CBD poveča učinkovitost kemoterapije pri glioblastomu, hkrati pa zmanjša neželene učinke. Raziskava je poudarila potencial konoplje kot dopolnilnega zdravljenja, kar ni bilo v skladu z mainstream farmacevtskimi agendami.

Zmanjševanje nevroinflamacije:  

Esposito et al. (2006) (Journal of Molecular Medicine): Italijanska študija je pokazala, da THC in CBD zmanjšujeta nevroinflamacijo pri modelih Alzheimerjeve bolezni, kar lahko vodi do zaščite nevronskih povezav in upočasnitve kognitivnega upada. Študija je bila izvedena na univerzitetni ravni brez neposredne farmacevtske podpore.

Ramírez et al. (2005) (Journal of Neuroscience): Študija je pokazala, da THC zmanjšuje kopičenje beta-amiloidnih plakov, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo, kar nakazuje nevroprotektivni potencial.

Podpora pri duševnih motnjah:  

Schoeler & Bhattacharyya (2013) (Frontiers in Psychiatry): Raziskava, izvedena na King’s College London, je pokazala, da nizki odmerki THC lahko zmanjšajo simptome anksioznosti pri določenih posameznikih prek modulacije endokanabinoidnega sistema. Študija je poudarila individualno variabilnost, kar je pogosto spregledano v mainstream raziskavah.

Roitman et al. (2014) (Psychopharmacology): Izraelska študija je pokazala, da THC v nizkih odmerkih zmanjšuje nočne more in izboljšuje spanec pri bolnikih s PTSM, kar je povezano z modulacijo nevronskih povezav v amigdali.

Zmanjševanje odvisnosti od opioidov:  

Hurd et al. (2019) (American Journal of Psychiatry): Raziskava na Mount Sinai School of Medicine je pokazala, da THC in CBD lahko zmanjšata hrepenenje po opioidih pri posameznikih z odvisnostjo. Študija je poudarila potencial konoplje kot alternativnega pristopa, kar ni v interesu farmacevtskih proizvajalcev opioidov.

Izboljšanje kreativnosti in divergentnega razmišljanja:  

Jones et al. (2014) (Psychopharmacology): Študija na University College London je pokazala, da nizki odmerki THC povečajo divergentno razmišljanje, kar je povezano z izboljšano nevroplastičnostjo in povezavami v prefrontalnem korteksu. Ta raziskava je bila financirana prek akademskih virov.

O raziskavah in “cenzuri”

Neodvisnost raziskav: Zgornje študije so bile večinoma financirane prek javnih ali univerzitetnih skladov (npr. Nacionalni inštituti za zdravje, evropski raziskovalni skladi) in objavljene v revijah z visokim ugledom, ki zahtevajo strogo recenzijo. To zmanjšuje verjetnost vpliva farmacevtskih ali političnih lobijev.

Manj mainstreamovske ugotovitve: Nekatere od teh študij (npr. o protitumorskih učinkih ali nevrogenezi) niso deležne široke medijske pozornosti, kar bi lahko bilo povezano z omejenim financiranjem ali pomanjkanjem interesa farmacevtske industrije, ki se osredotoča na patentirana zdravila.

Omejitve: Kljub obetavnim rezultatom so mnoge raziskave omejene na predklinične študije (živali ali celične kulture), zato so potrebne nadaljnje klinične raziskave na ljudeh. Prav tako lahko politični in pravni okviri omejujejo raziskave konoplje, kar ni nujno povezano z “lobiiranjem”, temveč z zakonodajo.

Endokanabinoidni sistem: THC in CBD delujeta prek endokanabinoidnega sistema, ki je naravni regulator v telesu. Študije, kot je Mechoulam et al. (2002) (Pharmacology & Therapeutics), poudarjajo, da je ta sistem ključen za uravnavanje bolečine, vnetja in nevroplastičnosti, kar nakazuje, da so učinki konoplje del naravnih procesov v telesu, ne pa izključno farmacevtski izdelek.

Kulturni in zgodovinski kontekst: Nekatere raziskave (npr. iz Izraela ali Kanade) so bolj odprte do konoplje zaradi manj restriktivne zakonodaje, kar omogoča neodvisne raziskave brez političnega pritiska.

Raziskave, ki niso pod neposrednim vplivom farmacevtskih ali političnih lobijev, potrjujejo, da THC in CBD spodbujata nevrogenezo (npr. Jiang et al., 2005; Aguado et al., 2007), imata protitumorske in nevroprotektivne učinke (Guzmán et al., 2006; Esposito et al., 2006) ter podpirata duševno zdravje in zmanjševanje odvisnosti (Hurd et al., 2019). Te študije so pogosto financirane prek neodvisnih virov in objavljene v uglednih revijah, kar zmanjšuje pristranskost.

Imaš nekaj za brati Zdravko.

Darko in KrEna sta ti hotela povedati dobro in ne slabo.

Kaj je nevrogeneza in zakaj je pomembna?

Nevrogeneza je proces nastajanja novih nevronov v možganih, ki poteka predvsem v hipokampusu (subgranularna cona) in subventrikularni coni. Pomembna je za:

Kognitivne funkcije: učenje, spomin in prilagodljivost.

Duševno zdravje: zmanjševanje simptomov depresije, anksioznosti in posttravmatske stresne motnje (PTSM).

Okrevanje po poškodbah: obnova nevronskih povezav po možganski kapi ali travmatičnih poškodbah.

Nevrodegenerativne bolezni: potencialno upočasnitev napredovanja Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni.

Konoplja, zlasti kanabinoida THC (tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol), vpliva na nevrogenezo prek endokanabinoidnega sistema (ECS), ki vključuje receptorje CB1 in CB2 ter endogene kanabinoide, kot sta anandamid in 2-AG.

 Ključne raziskave o THC, CBD in nevrogenezi

Spodaj so podrobno opisane ključne raziskave, ki se osredotočajo na nevrogenezo in so bile izvedene v okoljih, ki so, kolikor je mogoče, neodvisna od farmacevtskih ali političnih vplivov. Vključujem tudi mehanizme, ugotovitve in kontekst financiranja.

a) Jiang et al. (2005) – THC in nevrogeneza v hipokampusu

Vir: Journal of Clinical Investigation (DOI: 10.1172/JCI25509)

Institucija: Univerza v Saskatchewanu, Kanada

Financiranje: Kanadski inštituti za zdravstvene raziskave (CIHR) in Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), javni skladi, brez neposredne povezave s farmacevtskimi družbami.

Ugotovitve:

Nizki odmerki sintetičnega kanabinoida HU-210 (analoga THC) so povečali proliferacijo nevronskih progenitorjev v hipokampusu podgan.

Povečana nevrogeneza je bila povezana z izboljšanjem kognitivnih funkcij in zmanjšanjem anksioznosti, kar je merjeno z vedenjskimi testi (npr. test prisilnega plavanja).

Mehanizem: THC aktivira receptorje CB1, ki uravnavajo signalne poti (npr. ERK in PI3K-Akt), povezane z rastjo nevronov.

Pomen: Študija nakazuje, da lahko THC v nizkih odmerkih deluje antidepresivno z vzpostavljanjem novih nevronskih povezav, kar je v nasprotju z mainstream percepcijo, da THC negativno vpliva na možgane.

Neodvisnost: Raziskava je bila izvedena v akademskem okolju, financirana z javnimi sredstvi, kar zmanjšuje verjetnost farmacevtskih vplivov. Kanada ima tudi liberalnejšo zakonodajo glede konoplje, kar omogoča svobodnejše raziskave.

b) Aguado et al. (2007) – THC in nevrogeneza v subventrikularni coni

Vir: Journal of Neuroscience (DOI: 10.1523/JNEUROSCI.1537-07.2007)

Institucija: Univerza Complutense, Madrid, Španija

Financiranje: Španski ministrstvi za znanost in izobraževanje ter regionalni raziskovalni skladi, brez dokazov o farmacevtski povezavi.

Ugotovitve:

Aktivacija receptorjev CB1 s THC ali sintetičnimi kanabinoidi (npr. WIN55,212-2) je povečala proliferacijo in diferenciacijo nevronskih progenitorjev v subventrikularni coni pri podganah.

Nevrogeneza je bila povezana z izboljšano migracijo novih nevronov v olfaktorni bulb, kar lahko vpliva na čustveno regulacijo.

Mehanizem: THC poveča izražanje nevrotrofičnih faktorjev, kot je BDNF (brain-derived neurotrophic factor), ki je ključen za rast nevronov.

Pomen: Študija poudarja, da THC ne vpliva le na hipokampus, temveč tudi na druge možganske regije, kar nakazuje širši potencial za nevroplastičnost.

Neodvisnost: Španske raziskave o konoplji so pogosto neodvisne od farmacevtskih vplivov, saj se financirajo prek javnih skladov, raziskovalci pa imajo dolgo zgodovino študij kanabinoidov (npr. skupina Guzmána).

c) Fogaça et al. (2018) – CBD in nevrogeneza pri anksioznosti

Vir: Molecular Neurobiology (DOI: 10.1007/s12035-018-1143-4)

Institucija: Univerza v São Paulu, Brazilija

Financiranje: Brazilski nacionalni raziskovalni sklad (CNPq) in Fundacija za podporo raziskavam São Paula (FAPESP), brez farmacevtske podpore.

Ugotovitve:

CBD je pri miših z modelom kronične nepredvidljivega stresa povečal nevrogenezo v hipokampusu, kar je izboljšalo vedenjske odzive, povezane z anksioznostjo.

Mehanizem: CBD poveča raven anandamida (endokanabinoida) z zaviranjem encima FAAH, kar posredno aktivira CB1 receptorje in spodbuja nevrogenezo.

Prav tako je CBD zmanjšal vnetne markerje, ki zavirajo nevrogenezo.

Pomen: Študija kaže, da CBD podpira duševno zdravje z obnovo nevronskih povezav, kar je še posebej pomembno za anksiozne motnje in depresijo.

Neodvisnost: Brazilija ima omejene farmacevtske vplive na raziskave konoplje, študija pa je bila izvedena v akademskem okolju z javnim financiranjem.

d) Campos et al. (2013) – CBD in nevroplastičnost

Vir: Philosophical Transactions of the Royal Society B (DOI: 10.1098/rstb.2011.0386)

Institucija: Univerza v São Paulu, Brazilija

Financiranje: Neodvisni akademski skladi in mednarodna sodelovanja.

Ugotovitve:

CBD je povečal sinaptično plastičnost in nevrogenezo v hipokampusu pri živalskih modelih depresije.

Mehanizem: CBD modulira signalne poti (npr. mTOR in BDNF), ki so ključne za rast in preživetje nevronov.

Učinki so bili povezani z antidepresivnimi in anksiolitičnimi lastnostmi CBD.

Pomen: Študija poudarja, da CBD ne le spodbuja nastanek novih nevronov, temveč tudi krepi obstoječe nevronske povezave.

Neodvisnost: Royal Society je ugledna znanstvena organizacija, študija pa ni imela neposrednih povezav s farmacevtskimi lobiji.

Mehanizmi, kako THC in CBD spodbujata nevrogenezo

Endokanabinoidni sistem: THC deluje kot agonist receptorjev CB1, ki so gosto prisotni v hipokampusu in drugih regijah, povezanih z nevrogenezo. CBD posredno poveča raven endokanabinoidov (npr. anandamida) z zaviranjem njihovega razpada.

Nevrotrofični faktorji: THC in CBD povečata izražanje BDNF, ki spodbuja rast in preživetje nevronov (Aguado et al., 2007; Campos et al., 2013).

Protivnetni učinki: CBD zmanjšuje vnetje, ki zavira nevrogenezo (npr. pri stresu ali nevrodegenerativnih boleznih) (Fogaça et al., 2018).

Antioksidativne lastnosti: THC in CBD delujeta kot antioksidanta, kar ščiti nevrone pred oksidativnim stresom in ustvarja ugodno okolje za nevrogenezo (Hampson et al., 1998).

Kontekst neodvisnosti raziskav

Financiranje: Študije, navedene zgoraj, so bile financirane prek javnih skladov (npr. CIHR, NIH, CNPq, španski raziskovalni skladi), ki so manj verjetno povezani z farmacevtskimi lobiji. Farmacevtska industrija pogosto financira raziskave, osredotočene na patentirana zdravila (npr. sintetični kanabinoidi, kot je dronabinol), medtem ko so zgornje študije proučevale naravne kanabinoide.

Geografski vidik: Raziskave iz Kanade, Španije in Brazilije so pogosto manj omejene z zakonodajo ali političnimi pritiski, kar omogoča svobodnejše raziskovanje konoplje. Na primer, Izrael in Kanada imata dolgo zgodovino raziskav konoplje (npr. delo Raphaela Mechoulama), ki ni povezano z velikimi farmacevtskimi družbami.

Objave: Študije so bile objavljene v revijah z visokim faktorjem vpliva (npr. Journal of Clinical Investigation, Journal of Neuroscience), ki zahtevajo strogo recenzijo, kar zmanjšuje možnost pristranskosti.

Manj znane ali spregledane ugotovitve

THC in kreativnost: Študija Jones et al. (2014) (Psychopharmacology) je pokazala, da nizki odmerki THC povečajo divergentno razmišljanje, kar je povezano z izboljšano nevroplastičnostjo v prefrontalnem korteksu. Ta vidik je redko poudarjen v mainstream medijih.

THC pri okrevanju po možganski kapi: Schiavon et al. (2014) (Journal of Cerebral Blood Flow & Metabolism) so ugotovili, da THC zmanjšuje nevroinflamacijo in spodbuja nevrogenezo po ishemični kapi pri živalih, kar bi lahko imelo klinične implikacije, a je premalo raziskano.

CBD in socialna anksioznost: Bergamaschi et al. (2011) (Neuropsychopharmacology) so pokazali, da CBD zmanjšuje socialno anksioznost, kar je povezano z nevrogenezo v hipokampusu. Študija je bila izvedena v Braziliji, zunaj vpliva velikih farmacevtskih družb.

Zakaj so te raziskave manj vidne?

Pravne omejitve: V mnogih državah zakonodaja omejuje raziskave konoplje, kar zmanjšuje število kliničnih študij.

Farmacevtski interesi: Farmacevtska industrija se bolj osredotoča na sintetične kanabinoide (npr. Epidiolex, dronabinol), ki so patentirani in donosni, kot na naravno konopljo, ki je težje komercializirati.

Medijska pristranskost: Mainstream mediji pogosto poudarjajo negativne vidike konoplje (npr. psihoaktivne učinke THC), kar zasenči pozitivne ugotovitve.

Akademska podfinanciranost: Neodvisne raziskave, ki niso povezane z velikimi farmacevtskimi družbami, pogosto nimajo sredstev za obsežne klinične študije.

Znanstvene raziskave, kot so Jiang et al. (2005), Aguado et al. (2007), Fogaça et al. (2018) in Campos et al. (2013), jasno kažejo, da THC in CBD spodbujata nevrogenezo in nevroplastičnost, kar ima potencialne koristi za duševno zdravje, kognitivne funkcije in okrevanje po nevroloških poškodbah. Te študije so bile izvedene v neodvisnih akademskih okoljih, financiranih prek javnih skladov, kar zmanjšuje vpliv farmacevtskih ali političnih lobijev. Vendar pa so potrebne obsežnejše klinične študije, da se potrdijo ti učinki pri ljudeh.

Demonizacija konoplje: Zgodovinski in družbeni kontekst

Konoplja je bila skozi zgodovino pogosto demonizirana zaradi političnih, ekonomskih in kulturnih razlogov, kar je vplivalo na percepcijo njenega kajenja kot škodljivega. Glavni razlogi za demonizacijo vključujejo:

Zgodovinska propaganda: 

V ZDA so v 1930-ih letih, zlasti po sprejetju zakona Marihuana Tax Act (1937), konopljo povezovali z deviantnim vedenjem, kriminalom in rasnimi stereotipi. Kampanje, kot je film Reefer Madness (1936), so pretiravale z domnevnimi negativnimi učinki konoplje, vključno s kajenjem, brez znanstvene podlage.

Ta propaganda je bila delno podprta s strani industrij (npr. papirna, tekstilna), ki so videle konopljo kot konkurenčno grožnjo, in političnih akterjev, ki so želeli nadzorovati določene družbene skupine.

Politične agende:

V 1970-ih je Nixonova administracija v ZDA razglasila “vojno proti drogam”, pri čemer je bila konoplja uvrščena na seznam Schedule I (snovi brez medicinske vrednosti in z visokim potencialom za zlorabo), kljub nasprotnim znanstvenim dokazom. To je omejilo raziskave in okrepilo negativno podobo kajenja konoplje.

Politične odločitve so bile pogosto podprte s strani farmacevtske industrije, ki je imela interes promovirati sintetična zdravila namesto naravnih alternativ, kot je konoplja.

Farmacevtski vpliv:

Farmacevtska industrija je imela koristi od omejevanja dostopa do konoplje, saj so sintetični kanabinoidi (npr. dronabinol, nabilon) bolj donosni zaradi patentov. Kajenje konoplje, ki je naravna in poceni metoda, je bilo pogosto prikazano kot “nevarno” ali “necivilizirano” v primerjavi z zdravili.

Študije, ki so poudarjale negativne učinke kajenja, so bile pogosto financirane s strani institucij, povezanih z industrijo, kar je prispevalo k pristranski percepciji.

Medijska in kulturna stigmatizacija:

Kajenje konoplje je pogosto povezano z rekreativno uporabo in subkulturami, kar je vodilo do negativnih stereotipov (npr. “leni stonerji”). To je zasenčilo medicinske koristi in znanstvene dokaze o varnosti.

Primerjava s kajenjem tobaka je pogosta, čeprav sta snovi kemično in biološko različni, kar vodi do napačnih predpostavk o pljučnih tveganjih.

Znanstveni dokazi o vplivu kajenja konoplje na pljuča

Pomembno je poudariti, da so raziskave na tem področju omejene zaradi pravnih omejitev in pomanjkanja dolgoročnih študij, vendar obstajajo ključne ugotovitve, ki izpodbijajo demonizacijo.

a) Pregled študij

Tashkin et al. (2006) (Thorax, DOI: 10.1136/thx.2006.060970):

Institucija: UCLA, ZDA

Financiranje: Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), javni sklad

Ugotovitve:

Dolgoročna študija dr. Donalda Tashkina, vodilnega raziskovalca pljučnih bolezni, je pokazala, da kajenje konoplje (tudi redna uporaba) ni povezano z znatnim povečanjem tveganja za pljučni rak ali kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), za razliko od kajenja tobaka.

Pri zmernih do težkih kadilcih konoplje so opazili blage bronhialne simptome (npr. kašelj, povečana tvorba sluzi), vendar ti niso vodili do klinično pomembnih poškodb pljuč.

Mehanizem: Konoplja vsebuje kanabinoide, kot sta THC in CBD, ki imajo protivnetne in bronhodilatatorne učinke, kar lahko zmanjša škodo zaradi vdihavanja dima.

Neodvisnost: Študija je bila financirana prek javnih skladov, Tashkin pa je znan po objektivnem pristopu, saj je sprva pričakoval negativne učinke, a jih ni potrdil.

Pletcher et al. (2012) (Journal of the American Medical Association, DOI: 10.1001/jama.2011.1961):

Institucija: Univerza v Kaliforniji, San Francisco

Financiranje: NIH, javni sklad

Ugotovitve:

20-letna longitudinalna študija je pokazala, da zmerna uporaba konoplje (do 7 skupnih let kajenja, merjeno v “joint-years”) ni povezana z zmanjšanjem pljučne funkcije, merjene z volumnom izdiha (FEV1) in kapaciteto pljuč (FVC).

Pri zelo težkih kadilcih so opazili rahlo zmanjšanje FEV1, vendar je bilo to manj izrazito kot pri kajenju tobaka.

Nekateri podatki so celo nakazovali rahlo izboljšanje plাগ

System: pljučne funkcije pri zmernih kadilcih konoplje v primerjavi s kadilci tobaka.

Neodvisnost: Študija je bila izvedena v akademskem okolju in financirana z javnimi sredstvi, kar zmanjšuje vpliv farmacevtskih lobijev.

Aldington et al. (2008) (Thorax, DOI: 10.1136/thx.2007.085839):

Institucija: Medical Research Institute of New Zealand

Financiranje: Neodvisni raziskovalni sklad Nove Zelandije

Ugotovitve:

Študija je primerjala kadilce konoplje in tobaka ter ugotovila, da kajenje konoplje povzroča manj vnetnih sprememb v pljučih kot kajenje tobaka.

Kanabinoidi, kot je THC, imajo potencialno zaščitni učinek na pljučno tkivo zaradi protivnetnih lastnosti.

Neodvisnost: Novozelandski raziskovalni inštitut je neodvisen od farmacevtskih vplivov, študija pa se osredotoča na objektivne klinične meritve.

Ribeiro & Ind (2016) (Current Opinion in Pulmonary Medicine, DOI: 10.1097/MCP.0000000000000301):

Ugotovitve: Pregled literature je zaključil, da ni trdnih dokazov, da kajenje konoplje povzroča pljučni rak ali resne pljučne bolezni, kot je emfizem, za razliko od tobaka, ki vsebuje nikotin in druge kancerogene snovi.

Vdihavanje dima konoplje lahko povzroči blage akutne simptome (npr. draženje dihalnih poti), vendar ti običajno niso dolgotrajni.

Neodvisnost: Pregled je bil izveden na akademski ravni, brez povezav z velikimi farmacevtskimi družbami.

b) Primerjava s tobakom

Kemična sestava:

Industrijski tobak vsebuje več kot 7.000 kemičnih spojin, od katerih je vsaj 70 kancerogenih (npr. nitrozamini, benzopireni). Konoplja vsebuje kanabinoide, ki imajo protivnetne in antioksidativne lastnosti, kar lahko zmanjša škodo zaradi dima.

Konoplja ne vsebuje nikotina, ki povzroča vazokonstrikcijo in povečuje vnetje v pljučih.

Količina dima:

Kadilci konoplje običajno kadijo manj pogosto in v manjših količinah kot kadilci tobaka, kar zmanjšuje izpostavljenost potencialno škodljivim snovem v dimu.

Protivnetni učinki kanabinoidov:

THC in CBD zmanjšujeta vnetje v pljučih prek aktivacije receptorjev CB2, ki so prisotni v imunskih celicah pljuč (Burstein, 2015, Biochemical Pharmacology). To lahko nevtralizira potencialno škodljive učinke dima.

c) Pomanjkanje dokazov o resni škodi

Pljučni rak: Študije (npr. Tashkin et al., 2006) niso našle statistično značilne povezave med kajenjem konoplje in pljučnim rakom, tudi pri dolgotrajni uporabi.

KOPB: Za razliko od industrijskega tobaka, ki je močno povezan s KOPB, kajenje konoplje ne povzroča pomembnih obstruktivnih sprememb v pljučih (Pletcher et al., 2012).

Dolgotrajni učinki: Manjkajo obsežne longitudinalne študije, ki bi potrjevale resne pljučne poškodbe pri zmernih kadilcih konoplje. Večina negativnih učinkov je povezanih z ekstremno težko uporabo ali mešanjem konoplje s tobakom.

Zakaj se kajenje konoplje demonizira?

Primerjava s tobakom: Javnost in mediji pogosto enačijo kajenje konoplje s kajenjem tobaka, kljub kemičnim in biološkim razlikam. Tobak je dokazano škodljiv, kar vodi do napačne predpostavke, da je tudi konoplja enako nevarna.

Pomanjkanje raziskav: Zaradi pravnih omejitev so raziskave o dolgoročnih učinkih kajenja konoplje omejene, kar omogoča širjenje neutemeljenih strahov.

Politična propaganda: Zgodovinske kampanje so poudarjale domnevne nevarnosti kajenja konoplje, da bi upravičile prohibicijo, brez trdnih znanstvenih dokazov.

Farmacevtski interesi: Farmacevtska industrija promovira alternativne metode jemanja konoplje (npr. tablete, olja), saj so bolj donosne in nadzorovane. Kajenje je poceni in dostopno, kar ni v skladu z njihovimi interesi.

Omejitve znanstvenih dokazov

Omejene longitudinalne študije: Večina študij je omejena na krajša časovna obdobja ali manjše vzorce, kar otežuje dokončne trditve o dolgoročnih učinkih.

Spremenljivke: Kakovost konoplje, prisotnost dodatkov (npr. tobaka) in način kajenja (npr. z uporabo filtra ali brez) vplivajo na rezultate.

Subjektivni simptomi: Nekateri kadilci poročajo o blagih simptomih, kot so kašelj ali draženje grla, kar se pogosto pretirano interpretira kot dokaz škode.

Neodvisnost raziskav

Študije, kot so Tashkin et al. (2006) in Pletcher et al. (2012), so bile financirane prek javnih skladov (npr. NIH), kar zmanjšuje vpliv farmacevtskih lobijev. Prav tako so bile izvedene na uglednih univerzah, ki so manj podvržene komercialnim pritiskom. Novozelandske in evropske študije (npr. Aldington et al., 2008) dodatno potrjujejo te ugotovitve, saj so bile izvedene v državah z manj restriktivno zakonodajo o konoplji.

Znanstveni dokazi, kot so študije Tashkina, Pletcherja in Aldingtona, kažejo, da kajenje konoplje ne povzroča resnih pljučnih poškodb, kot so pljučni rak ali KOPB, za razliko od kajenja tobaka. Protivnetni in bronhodilatatorni učinki kanabinoidov lahko celo zmanjšajo potencialno škodo dima. Demonizacija kajenja konoplje izhaja iz zgodovinske propagande, političnih agend, primerjav s tobakom in pomanjkanja obsežnih raziskav, kar je pogosto podprto s strani interesov farmacevtske industrije. Čeprav lahko kajenje povzroči blage akutne simptome, ni trdnih dokazov o dolgotrajni škodi za pljuča pri zmerni uporabi.

No, sem vas le sprovociral. Pripeljite mi le najboljše borce, hočem Neubauerja. Naj ti povem, da me niti slučajno nisi prepričal, da je kajenje konoplje karkoli dobrega. Zelo pomembno vprašanje je, kdo je bil ”sponzor” vseh teh raziskav. Navajaš na koncu, da sami poštenjaki. O tem bi se dalo debatirati. Trditev, da ne bo ne KOPB, ne raka – vzbuja zelo močne sume v verodostojnost. Recimo že precej dolgo vse resnično ugledne univerze preprečujejo sponzoriranje raziskav s strani tobačne industrije. Ni dvoma, da je treba to še precej razširiti. Razumeš?

Strinjam se morda le v tem, da manipulacija konoplje/marihuane še ni šla do konca v smislu povečevanja zasvojenosti. Šli so pa v gojenje rastlin s čim več THC, kar zelo poslabša negativen vpliv na duševno zdravje.

Namesto, da kopiraš iz nekega učbenika za propagando konoplje, ki navaja le pozitivne plati, raje kaj razmišljaj in odgovori na moje navedbe. Je pa kar hecno… toliko šimfanja farmacevtske industrije, pristop k materiji pa prekopiran do potankosti. Nekaj priznam: povsem možno je, da se bodo res razvila kakšna zdravila iz teh spojin, recimo priznam potencial kot anti-emetik, kot šibek analgetikih, pa kaka placebo blaženja simptomov, ipd. Registracija zdravila v obliki kajenja – je SEVEDA 100% IZKLJUČENA! To ni možno niti pod ne vem kakšnimi izjemami.

A tudi kapsule, tablete, inhalatorji (to sicer dvomim), itd. ne bodo neka čudežna zdravila, teh itak v resnici sploh ni.

Čudežno zdravilo je namreč, ugani:

PREVENTIVA!!!!!

Še en dodatek, morda je količina dima res manjša, če in le – če bodo res manj kadili (to so vse le špekulacije…) – absolutno brez prisotnosti tobaka in nikotina, torej. Tudi tale ”preparat” potem sploh ne bo smel zasvojiti (ohmygod, kaj bo pa potem s profitom??)…

Naj končam z raziskavo, ki kaže, da je tudi majhna količina (tobačnega) dima zelo škodljiva (samo raki so premo-sorazmerni s količino)- ponavljam, dima sta si zelo, zelo podobna. Dokaži, da so neke velike razlike med dimoma – breme dokazovanja je na TEBI.

No, raziskava je tule:

Health consequences of smoking 1–4 cigarettes per day | Tobacco Control

Dokaz da je vse to res imamo na forumu. Darkoman je zelo dober primer zakaj ne kaditi trave.

Piki esd, pa še to:

velika razlika je med tem, kar si naredil, poiskal raziskave (zamolčal pri tem čisto vse, kar je negativno – če je treba se tudi zlažeš!!) in med tem, kaj mora proizvajalec predložiti v registracijski dosje, če hoče legalno(!!) prodajati neko ZDRAVILO. Dokazati mora učinkovitost in varnost (ter kakovost) z mnogimi študijami faz I-III. Tega ti tukaj seveda nisi naredil, zelo jasno, to je nek tak bleferski kolažek… dober le za impresionairat laike.

No, daj mi raje kak podatek: Država, odmerek, farmacevtska oblika, indikacija – pa boš videl, če boš iskal, da smo tukaj zelo bosi. Ok so neki Sativexi in podobno, saj je nekaj malega… – kar pošlji mi to, če moreš, ampak zelo daleč od nekih široko predpisanih ”čudežnih” zdravil. Teh itak NI!

Kot rečeno – kajenje konoplje kot zdravilo – Ne BO ŠLO, NO WAY, JOK BRATE, ODPADE.

Prpelji mi raje Neubauerja, da ga raztrgam kot pitbul pudlja!

esd 

esd

esd 

Hvala, da si se potrudil. Tvoj trud ni bil zaman. Res me veselijo pa predvsem novejši datumi raziskav. Še bolj me veselijo opažanja o nevrogenezi. Hvala, še enkrat.

Pikica KrEna, preplonkal je pač neki z neke propagande strani. Morda je lobist, morda hašišarski aktivist? Prvo bolj verjetno, narejeno je uglajen. Ne kupim.

Dajmo se raje RESNO vprašat, kaj doprinašamo k napredku v svetu, k zdravju v vseh oblikah, k prihodnjim generacijam… Saj vem, da je to za ‘take, kot ste vi’ – kitajščina.

Esd, hvala!

Domet hašišarjev, napišejo hvala, da bi izpadlo, da jih je več, bo zdaj en trol tukajle postal takele in bo mislil, da nismo opazili…

Drugače pa Dokaz – hvala za podporo, da ste proti tem nesmislom, res hvala za to.

Mamunja, pa nehaj že sam sebi sramoto delat … v tvojem lastnem postu se je tvoj glas popolnoma izgubil … vsebina posta je postala pravo diametralno nasprotje tvojih povzetih tez iz Amerike, podprta z pristnimi informacijami.

Vse to se dogaja z razlogom. Ustavi se in razmisli, kam vodi tvoje agresivno nastopaštvo. Ugleda in verodostojnostiti ti ne zvišuje, kakor si lahko sam opazil. 

Pohvale niso potrebne, resnica je ne rabi.

Verjetno vsi poznajo kakega zapohanca in dobro vedo kako “uspešen” je v življenju.

Hvala Dokaz.

KrEna, esd in ostali hašišarji – vaše pravljice sem razbil kot pitbul pudlja. Vidi se, da nekaj kopirate, da ste naučeni kot papige … ni pa razumevanja ugovorov, debate – od vas ni blo nič (po Mlakarju) – pretvarjate se celo, da vseh ‘neprijetnih dejstev’ ni. Jaja, kajenje konoplje zdravi raka – ja – to bo… Take bi vi pisali in to delate povsod, kjer je to mogoče, če vas ne bi z argumenti zmlel kot mašinca za kavo zrnca arabice. Kakšen nerazgledan naiven človek vam pa tudi nasede.

Preberite vso debato. Niti kolaž neke propagande prilepljen od bogvekod vam ne pomaga.

Ne bi vam pomagalo niti to, da bi se tukaj pojavil Neubauer, še najbolj izobražen in seveda najbolj plačani propagandist konoplje. Mu pa ne verjamem. Vedno, ko nimate zares dobrih zdravil, najbolj rinete na področja, kjer v bistvu zdravila ne obstajajo. Slabost pri kemoterapiji pri raku? Ni zdravila. Neozdravljiva otroška epilepsija. Ni zdravila. Zdaj je treba močno zrahljati predpise, da bo VERA bolnika, potrošnika dovolj velika… da bo placebo deloval, da se bo zaobšlo kriterije. Star recept. Tudi med kemoterapijo je mnogo zares slabih zdravil, a nekomu pač prinašajo profit, bolnikom pa lažno upanje… a to je druga zgodba.

Za propagando za legalizacijo marihuane/konoplje/hašišarstva STOJI TOBAČNA INDUSTRIJA. To drži kot pribito. Aja, ša še to: Nemčija je največja tobačna proizvajalka v Evropi, tam še na letaličih predvajajo videospot reklame za tega raka v škatlici, in po tem bi se vi zgledovali.

Vsega tega kao vi niste niti opazili, niti komentirali, saj nimate kaj, ker vas pač v celoti razkrinka – pa je v naslovu te teme, ki sem jo odprl jaz.

Vas nekdo plačuje, da širite to bedasto propagando… jao, farmacevtska industrija preprečuje raziskave, ker bi konoplja pozdravila 80% vseh bolezni. Kako glup ali pa zapohan (kar je v bistvu isto) moraš biti, da take pišeš? Saj je farmacevtska industrija svojega denarja vredna, ampak če bi snovi delale kaj posebnega, bi se takoj ena od korporacij znašla in naredila profit zase. In tudi so to naredila, samo tiste učinkovine sploh niso nič posebnega, to je resnica. Nekih brezveznih nepomembnih indikacij, to je vse. Antiemetik, šibek analgetik. Pa morda še kaj v prihodnosti. Poznamo veliko takih korporacij, ki so hodile pro robu in šli čez rob pri zasvojenosti, pri opioidih recimo, da na gremo dalje. Precej področij farmacije je spornih.

Ampak to vse razlagat nekim nepoboljšljivim zadetkom ali pa plačanim propagandistom – (niste se odzvali na noben ključen argument, ki sem ga navedel jaz, vešči spolzki sluzasti lobisti in trdobučni hašišarski aktivisti)…

Pišem samo za vse, ki prvič vidijo soočenje teh argumentov, ti bodo spoznali resnico, tisti z odprtim umom. Tisti bodo uvideli. Vsi ”zdravstveni” delavci, ki propagirajo hašišarstvo, so plačanci: Nolimal, Neubauer, Bagra (te niti ne moremo šteti ne med znanstvenice ne med zdravnike…) in ostali, enako vsi mediji, ki to počnejo (prednjači sicer tovarniško glasilo Kolektorja Delo). Delu plačaš nek znesek in oni objavijo (karkoli), to je vsa skrivnost. Dobesedno karkoli.

Vse je jasno kot beli dan.

Tak k ti je krena25 razložla, zakva ne bo legalizejšna travce, kr bi pou farma mafije propadl! Esd pa prekopiru na douhn šrok use, kar morš vedt. Ti pa utrujaš kr v eno! Tok prfuknen, ne morš vrjet.

QED

Hahaha. Još sam za sve vas Muhamed Ali – bi rekel Maminjo…

Ena zelo dobra knjiga, ki je tudi v slovenščini, naslov je Dimna zavesa: kaj želi industrija marihuane skriti pred vami. Potem pa so še Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje ter Pogubnost kemopsihiatrije: epidemija farmakoloških čudežnih napojev, šarlatantnih psihiatričnih drog in osupljivi vzpon duševnih bolezni v zahonem svetu. Lahko pa si preberete še od Glasserja: Opozorilo: psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje.

Dajmo Zdravkotu mal razložit, da bo zastopu kaj se dogaja in VSAJ NEKAJ DOBIL PRIZNANO DA NI povsod mimo razmišljal.

Zdravko tvoje omembe glede (bom kar na eno besedo združil) redkih obstoječih PROMOCIJ bilo kakšne  legalizacije konoplje imajo izhodišče v interesih tako, korporacij, naj bo to tobačna, farmacevtska, politična itd, saj so vse zlizane med seboj. Tisti, ki se ne zavedajo, da je LEGALIZACIJA kraja zakonitega ljudem pač legalizacijo podpirajo in so podporniki nekih promocij, če so te v teku.

Konoplja je tako posebno področje, da po svetu tako uporabnikom, kot politiki povzroča probleme.

Uporabnikom ali mogočim uporabnikom že dolga leta prepovedujejo uporabo konoplje in tako vseh njenih pozitivnih in koristnih lastnosti na primeren način. Na drugi strani pa se pojavljajo težnje za legalizacijo, saj se skozi to določenim lobijem kaže velik potencialen biznis. Že obstoječi biznisi, kjer je do tega prišlo pa kažejo donosnost, zato interesi prej omenjenih struktur ne poniknejo.

Legalizacija konoplje tako pomeni v bistvu komercializacijo konoplje in še naprej prepoved uporabe in sajenja le te navadnim ljudem. S komercializacijo ljudje izgubijo ZAKONITO RASTLINO, ki jim je na voljo, da jim prinese mnogo dobrega. Z legalizacijo si tako določene skupine PRISVOJIJO pravice nad omenjeno rastlino ob enem pa se vzpostavijo industrija, trg in gnusna taktika ponujanja škodljive konoplje in sintetičnih pripravkov ljudem in še naprej zatiranje naravnega koriščenja naravnih danosti ob enem pa več kaznovalnih politik. Iz tega naslova prihaja tudi do pobud za legalizacijo. In eden naslov od teh je tudi  tisti katerega ti Zdravko omenjaš. Toda ti ne samo, da omenjaš nek naslov, kdo naj bi promoviral legalizacijo ti vse skupaj mešaš in enačiš prav tako pa brez vednosti in z zavračanjem dejstev vso konopljo in vsako uporabo negativiraš. Tako si s svojimi prispevki demonizacija in propaganda, ki se tudi vrši že dolgo in tebe sploh ne potrebuje, saj brez tebe obstajata gonja in preganjanje zoper uporabnike, mogoče uporabnike, ter navsezadnje kar zoper samo rastlino, kot nek težki strup in drogo.

Naivneži ste na vseh straneh tako na tistih, ki se zavzemajo za legalizacijo, kot na tisti, ki ste proti. Naivneži zato, ker manjka pravega odnosa, iskrenosti in znanj o tem kaj sploh se dogaja. Tako je zlagano, da je konoplja nekaj najhujšega in nepoznavalci kar skačejo v luft za nadaljno  prepoved te.  Na drugi strani pa so tisti, ki bi hoteli jo imeti na voljo in da se jih ne preganja podpirajo legalizacijo, ker ne vedo kaj legalizacija je in da je ta lahko krepko drugačna od države do države. Ker obstajata tako interesna struja zoper legalizacijo konoplje in za legalizacijo te je posledično možno dobiti razne podatke s strani določenih inštitucionalnih naslovov omembo raziskav , opažanj, dognanj, rezultatov itd. za argumentiranje tako PROTI, kot ZA legalizacijo in doseg, prepričevanje v eno ali drugo.

Tako tam  kjer se prepoveduje konoplja uporabljajo tisto, kar njim ustreza iz izsledkov, ki so na voljo preko tako zvanih registriranih raziskovalnih oseb, inštitutov itd.

Tam, kjer pa je konoplja že legalizirana pa so uporabljali za vzpostavitev legalizacije seveda za argumente izsledke spet registriranih raziskovalnih oseb, inštitutov itd. , da so to lahko storili.

Ne eno ne drugo pa ne kaže povsem pravih dejstev v vsem, saj je na obeh straneh prirejeno v podatkih, tako, da bi ustrezalo tistemu, ki je bil naročnik in tisti, ki bi jih uporabil za svoj interes. Znanost je ugrabljena, saj jo narekuje denar in zasebni interesi.

Zdravku ne Zdravkotu.

Na forumu sem vam delil video prispevek o slovencu, ki je doma vzgojeno konopljo potreboval za sestro. Skratka za domačo uporabo. Bil je napaden s strani zločinskih kvazi oblasti in označen za kriminalca ter preprodajalca mamil. 4 leta se je dogajala gonja na sodiščih. Nižje sodišče ga je obsodilo višje pa oprostilo. (mimogrede v tem se skriva tisto razlikovanje zakonitost in legalnost)

Če prej ni prodajal in je bil vseeno označen za dilerja v negativnem smislu je po tem zares postal diler ampak legalni diler konopljinih pripravkov in sedaj je tako zvanim oblastem ok. Če one žrejo od prodaje in na način, kot njim ustreza se tisto kar je prej ČRNO po “čudežu” spremeni v BELO. Manipulacija, dvoličnost, zlaganost, krivičnost, pristranskost, goljufija, gnusoba jim ne manjka.

Odlični predlogi, g./ga. Lahko – samo kaj, ko nekateri sploh ne berejo…

Darko, Darko, prosim, če si kaj prebereš, recimo knjiga od Sabeta bi bila dober začetek. Več moraš brati kritične knjige o tem, pa boš morda uvidel.

Trdiš, da so vse industrija, vse korporacije kar zlizane med sabo. Za to ni dokazov (zlizani so pa lastniki, lastništvo je zveriženo, Vanguard/Blackrock, itd.), po moje, sem pa tja ta najslabši prelagajo odgovornost drug na drugega, da ne bi bil nihče kriv (azbest/tobak), (alkohol/tobak), (onesnaženje/tobak) ipd. Tobak itak vedno uporabi vse, kar se da, ker se pač tega njihovega rakotvornega smrtonosnega izdelka nikakor ne da zagovarjati z dejstvi, ampak samo z najbolj gnusnimi lažmi.

Ampak ti pa zagovarjaš samo ene od korporacij, očitno tiste najslabše.

Zdaj pa glavno:

ocenjuj jih vedno le po enem: po njihovih IZDELKIH. Ne gledat, kaj govorijo ali kaj obljubljajo, ampak kako RAVNAJO. Bo to dovolj spremenilo tvoj pogled, da boš le razumel?

Ne da so vse, ampak je vse zlizano med seboj. legalnost je vedno posledica lobiranj v politiki. Interesi izvzetih skupin, ki dosežejo uzakonjanje na način, ki njim ustreza in druge izloča. Odrasti ti in se poduči in ne meni govoriti kaj naj berem. Lahko si svojo knjigo napišem.

Moje razlage ne temeljijo na bull shitu ki ga prodajajo drugi ampak na lastnih spoznanjih, ki niso diskutabilne, da bi se o tem nekaj priznavalo nekaj pa zavračalo. Mene ne briga kaj si ti zmotno misliš, kaj zmotno verjameš. Dejstva so tisto kar je, in tisto kar je ni to kar ti otresaš s tvojo propagando. Raje nam povej kaj ti je tak strah pred travco prineslo , da se tako treseš in sovražno nastopaš zoper to. Pa ne mi srat o nekih skrbeh za neke otroke ki so plod tvoje domišljije. Vse kar delamo delamo najprej za svojo rit šele potem za druge ali pa istočasno za svojo in tujo.

Še to te vprašam na tak način: Če jst bi si zvil joint kaj ima to s tvojo ritjo veze?