Koruza ali poroka?

Si verjetno mislila napisati, da nisem poročen, ne neporočen ?

To samo kaže na to, koliko tebi pomeni sam pojem poroka in mož in žena…A to so le besede oz. neki simboli, ki jih povežeš ali jim pripišeš določene občutke.
Kar pa ne pomeni, da drugačno poimenovanje določa partnerja, ki se ne moreta imeti tako rada, kot če se jima reče mož in žena.

Ne razumem, kaj je pri meni tako absolutnega ?

Z besedo “zvest” sem imel v mislih bolj to, da ostaneš z nekom do konca življenja. Nikoli ne veš, kaj te čaka v življenju…..

Poroka je prav tako le nek simboličen ritual….Večina ga doživlja kot nek višek ali potrditev ljubezni….Je le neka fikcija ali predstava, ki izhaja iz pravljic, ki se največkrat končajo na bolj ali manj isti način…Saj veš…Sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni…Vsi napori in bitke so bile potrebne, da sta dva dosegla ta vrhunec, se poročila in bila srečna….
Kar si večina potem predstavlja, da je treba doseči ta ideal oz. poroko, potem pa bo sreča nekaj, kar je samoumevno..Saj bosta srečna do konca življenja…Bosta samo uživala, ne bo se treba več boriti in delati na sebi….
A v realnem svetu, ne absolutnem, je pa ravno obratno….Do poroke se pride ravno zato, ker sta srečna….Ker imata občutek, da je nekaj samoumevnega…In šele potem, po poroki, se začnejo pravi napori in razne bitke, da se srečo ohranja.

Seveda je bedno. Ampak to se dogaja..S poročnim listom, pa tudi brez.
Poroka ne spremeni karakterja.

Katenjka
za seks morate prositi in navajati razloge, kako je to čisto normalno…

Od kdaj ste pa ženske kaj manj seksualna bitja, da bi morali za seks prositi?
To priča zgolj o slabem donosu med moškim in žensko, ti pa to posplošuješ. Ženska si nič manj kot moški ne želi seksualnosti, če je dedec “pravi”. Da si ne želi seksualnosti, je samo pokazatelj, da je moški verjento bolj “bukov” z velikim “čustvenim primanjkljajem”, ker je za večino žensk daleč premalo ,da ga samo “notri vtakne”.

Ampak to potem ni metropolitanec, saj bi po tvoje tak “poženščen” moški ptoem moral bolje razumeti žensko!

To kar opisuješ, je bila žal bolj izjema. Načeloma poročeni pa tudi neporočeni partnerji živijo skupaj, imajo skupen dom, finance, … mislim vsaj. Čeprav tudi jaz vem za primere, ko je morala ona svojega (ne)poročenega dragega prositi za denar za otroke.
Zaščita jemišljena tudi v smislu varnosti, topline, ki je ima otrok načeloma več, če starši živijo skupaj in če stalno ne visi v zraku, da bo on takoj skliznil, (so pa izjeme, na primer alkoholizem, … kjer je absolutno boljše, da ne živijo skupaj, čeprav po nekih študijah, ja, tu se to omenja, pa bom še sama, je menda dokazano, d aje boljši še tako slab oče, ki je prisoten, kot če ga sploh ni–

Domenvam, da ti ne misliš tega, da je boljši še tako slab oče kot odsotni oče?
Drugače pa mojih primerov je kar veliko. NIsem edin. Velikokrat se zgodi, da oče začne plačevat za otroka šele po ločitvi, ko ga sodišče prisili. Moje življenje se je začelo šele, ko sta se starša ločila. Bolje mi je bilo, ko smo odšli od njega, veliko bolje.

To kar opisuješ, je bila žal bolj izjema. Načeloma poročeni pa tudi neporočeni partnerji živijo skupaj, imajo skupen dom, finance, … mislim vsaj. Čeprav tudi jaz vem za primere, ko je morala ona svojega (ne)poročenega dragega prositi za denar za otroke.
Zaščita jemišljena tudi v smislu varnosti, topline, ki je ima otrok načeloma več, če starši živijo skupaj in če stalno ne visi v zraku, da bo on takoj skliznil, (so pa izjeme, na primer alkoholizem, … kjer je absolutno boljše, da ne živijo skupaj, čeprav po nekih študijah, ja, tu se to omenja, pa bom še sama, je menda dokazano, d aje boljši še tako slab oče, ki je prisoten, kot če ga sploh ni—[/quote]

Poročna zaobljuba… menda…

Zaobljuba je lepa. Vendar absolutno se tega noben ne more držat.

Menda si pa lahko zaobljubu tudi prikrojiš.

Hej, iskreno, ne vem, kaj naj si mislim o tem– so pa slabi očetje in slabi očetje. Poskusi mu ne zameriti, mogoče ni znal drugače, čeprav obljektivno zgleda da je bil pač–slab.

Seveda je bedno. Ampak to se dogaja..S poročnim listom, pa tudi brez.
Poroka ne spremeni karakterja.[/quote]Torej? Zakaj se potem ne poročiš, saj je samo neumen cetelc papirja, veš pa, da bi se ona rada poročila? Iz principa ne ali kako? Ali ker tije škoda tistega denarja, če bi se ločil? Torej vendar razmišljaš o tem. Tu je ta absolutnost, pravzaprav protislovje, vidiš. Veš,da ni nič absolutno, in nočeš absolutno reči, da si lahko z njo do smrti. Pa saj tega nihče ne more pričakovati, da boš potem znjo do smrti. Še celo cerkev zna ta zakrament relativizirati, poglejte kako je liberalna, in kakšne za lase privlečene razloge nekateri navajajo danes za to. Ja, zgoraj sem seveda mislila da si neporočen oz. da nisi poročen.

Od kdaj ste pa ženske kaj manj seksualna bitja, da bi morali za seks prositi?
To priča zgolj o slabem donosu med moškim in žensko, ti pa to posplošuješ. Ženska si nič manj kot moški ne želi seksualnosti, če je dedec “pravi”. Da si ne želi seksualnosti, je samo pokazatelj, da je moški verjento bolj “bukov” z velikim “čustvenim primanjkljajem”, ker je za večino žensk daleč premalo ,da ga samo “notri vtakne”. [/quote]
Mislila sem, da prvič to ni privlačno, da mora tip za seks prositi in navajati neke zunanje resnice, kolikokrat je normalno, da pa onadva res premalo, ipd… in drugič, ne ni normalno, da mora tip za seks prositi, ker ko pride do tega, da mora za seks prositi, imata problem. Podobno tudi ni normalno, da sploh nič ne reče pa navali proti njeni volji– ali pač?

Hm, ne… Na primer homoseksulaci so ženskam kaj pa vem blizu, sklepajo z njimi lepa prijateljstva, se celo poročajo, in oba vesta, torej iskrena– sicer sem že slišala, da se je kaka ženska zaljubila v geya, kar mi ni čisto jasno, ker pač si ne predstavljam, kako so lahko ženskam privlačni v seksualnem smislu, v psihološkem ja, ampak zaljubljenost je fizično stanje, ne govorim o ljubezni– podobno je z metroseksualci, kaj pa vem no, in na drugi strani z “močnimi” ženskami, no saj veš matjažko, taka ki ti ne asociira na mucko ali miško ampak na katero drugo živalco, no saj veš… ne polemiziraj za brez veze, ker nimam časa danes… ccc

Mislim, da se še marsikdo od naju večkrat ponavlja pa niti pod razno nisva na tem forumu edina.

Glede izključevanja, sem jasno povedal, da se mi to ne zdi in da gre za stvar percepcije posameznika. Bolj se mi je zdelo, da ste predvsem ženske podvržene temu, da si izbirate partnerja na podlagi svojih izključno trenutnih želja in potreb kot moški (seveda govorim o resnih zvezah) ter da se začnete odtujevati po tem, ko so te želje bolj ali manj izpolnjene, krivdo pa da prelagate izključno na partnerja.
Brcanje iz postelje pa si spet (po svoji stari navadi) malo zamešala. Rekel sem, da bi zbrcal iz postelje takšno, ki bi »se mi hotela predat«, »popustila«, »mi želela dat«… Zelo mi je žal, ampak jaz ne potrebujem glede tega prav nobene miloščine, niti ne želim, da se zame na tak način nekdo žrtvuje in vlaga za svojo prihodnost in izpolnjene načrte.

Kaj pa vem, da podtikam, da sem netaktična, direktna, da komuniciram kot majhni otroci, brez stila in smisla,… da preveč pišem na pamet, nimam intuicije…[/quote]

No, tako komplicirano pa spet ni. Prej bi rekel, da gre za pomanjkanje argumentov, včasih pa tudi za bolečo resnico.

Ne vem no, meni se zdi na tem svetu čisto OK, problem metroseksualcev pa čisto premalo poznam, da bi o njem kaj rekel. Mogoče pa je to način, da bi moški bolj razumeli ženske ter njihove želje, potrebe in čutenja kar velikokrat izražate, ampak šment, zgleda da spet s tem niste zadovoljne.

Saj prav v tem je fora, ker se to od enkrat začne imenovati kaprica. Morda ima to kaj opraviti s predhodnjimi žrtvovanji oz. »predajanjem«. Težava slovenskih žensk pa velikokrat je, da hočejo po vsej sili bit matere. Pa ne samo svojim otrokom (tem včasih še vse tja po tridesetem), temveč tudi partnerjem. Seveda je to precej izčrpavajoče. Je potem kaj čudnega, če jim partnerji tudi želijo naredit uslugo in se vedejo kot otroci?

Seveda bi bila možna tudi patologija. Vsaj toliko kot tudi pri tistih, ki jim to (kakor) ne pride na misel. Je pa tako, da sem že dovolj dolgo na svetu, da sem videl tudi že marsikaj.

Katenjka

Saj je lahko tudi obratno, da ženska moldeva moškega za seks.

Katenjka

Se ne strinjam, ker potem ti ji vseeno, kakšen je ta človek osebnostno, samo da dobro zgleda.

Saj ravvno v tem je fora, ker mislim, da zaljubljenost sploh ni nujno pogojena s seksualno privlačnostjo. Konec koncev je za marsiokoga tudi kdo seksualno privlačen, pa se vanj ne zaljubi. Vsaj takoj ne. Prav tu pa morda nastanejo problemi, če kdo sam sebe (pa tudi drugega) prepričuje nasprotno.

Saj ravvno v tem je fora, ker mislim, da zaljubljenost sploh ni nujno pogojena s seksualno privlačnostjo. Konec koncev je za marsiokoga tudi kdo seksualno privlačen, pa se vanj ne zaljubi. Vsaj takoj ne. Prav tu pa morda nastanejo problemi, če kdo sam sebe (pa tudi drugega) prepričuje nasprotno.[/quote]No kaj pa vem, mislim, da je to stvar osebne interpretacije. Zaljubljenost naj bi bila intenzivno fizično stanje (nekateri takrat na primer niso sposobni imeti odnosov), in fizična privlačnost je bolj kot ne potreben , ne pa še zadostni pogoj za to. Po drugi strani gre za izrazito sebično stanje, ko človeka, v katerega se zaljubiš, popredmetiš, a ne Boom, in vanj projiciraš lastne dobre lastnosti oz. lastnosti,ki misliš, da jih imaš, in sploh ni nujno, da imajo kaj skupnega z lastnostmi tistega objekta. Je pa nujno, da ima tisti objekt pač take lastnosti, da lahko nastane ta projekcija. Zaljubljenost nima veze s tem, koliko je nekdo lep, ima pa vezo s tem, koliko tije tisti subjektivno privlačen. Je pa res, da ne gre nujno samo za fizično privlačnost, da nekateri rabijo za to točno nekja sekund, drugi pa več dni, tednov, mesecev– in, sploh ni nujno, d aje veza , ki nastane iz zaljubljenosti, lepša, kot tista , ki nastane brez nje. Hm, čeprav v to zadnje nisem ravno prepričana–

Ne bi se strinjal, da gre pri zaljubljenosti za popredmetenje. O tem bi lahko prej govorili v primeru seksualne privlačnosti brez zaljubljenosti. Res pa je, da morda nekateri zamenjujejo zaljuibljenost z evforijo ob možnem uresničenju želja. Recimo velikokrat beremo: “želim si partnerja, ker si želim ustvariti družino”. Tudi tu gre za popredmetenje, čeprav morda nekoliko manj zavestno.

In spet–

A da je zaljubljenost sebična ? Kaj pa vem…Saj pa ni odvisno od naše volje, če bomo zaljubljeni ali pa ne..Večkrat si ne želimo biti, pa ne moremo preko čustev…
Sebičnost pa je lastnost našega ega, ki pa nima vpliva na zaljubljenost.
Zakaj pa ljubezen ni sebična ?

Ne vem, kaj s tem misliš, zakaj bi se začela odtujevati, ko je enkrat mama, a misliš, d aje to tako fajn biti odtujen od tipa, ko imaš enkrat otroke, s tem jemlje ženska sebi skoraj več kot pol vloge, da je ženska, partnerju jemlje to, da je on moški in otrokom jemlje očeta… kje je tu logika? Razen, če je v to pač prisiljena zaradi vedno bolj izraženega patološkega razmišljanja in obnašanja svojega partnerja…..da ne gre v takih primerih za to?? kaj pa vem no–

:)))
Sem razumela mislim da prav, ne sekiraj se–

Ne? Zakaj te pa potem to tako iritira, če katera to napiše,kot je bilo napisano v tisti temi?
Tu mislim, da si je vsak sam kriv, v kolikor ni sposoben prepoznati, ali gre za popredmetenje s ttrani drugega za dosego kateregakoli že pač cilja, ali pa gre za iskreno željo po biti z nekom kot takim. Če si tu sfalil, lahko zdaj to racionaliziraš in posplošuješ na druge, da je pogosto tako, pa ne vem če je– Sploh moški tukaj mislim, da niste ravno šibkejši členi, čisto tako no, v kolikor ima tak par otroke, je šibkješi člen pač vseeno ženska. Res pa je, da se vi lahko čutite šibkejše, ampak to vse zaradi vaših lastnih frustracij–

Ja, menda res, zagotovo ja– ima pa tudi s tem, da če pač ne prepoznaš v potencialni partnerki, da se zna vtoliko spremeniti, da ji iz vsak dan lahko postane zadosti enkrat na teden, tega ni kriva ona. Saj konec koncev se mogoče tudi ni ona načrtno tako spremenila ( ni bila že prej tako sprogramirana) ampak je taka postala v kombinaciji z dotičnim človekom.
In še nekaj tukaj ni čisto zanemarljivo, otrok naj se ne bi delalo prej ko po dveh letih poznavanja, po možnosti skupnega življenja, no če imaš pač namen imeti skupno življenje, -danes to menda ni več prav moderno- In takrat pa menda ne moreš več reči, da si bil popredmeten, zaveden , zapeljan od ženske, ki ti je kot golj’fiva kača v strup sprevrnila vse, kar si si sladkega obetal, da si ji moral naštepati vajine nedolžne otroke, ali pač? Ali ne pač no?

Ja res je,prav imaš, čisto možno bom spremenila svoje mnenje oziroma zapadla v kaka patološka čustva… zdaj sem pač samska, to je blišč in beda a ne–lahko pišem neumne teorije, ti si pa več videl -in svojih izkušenj in drugih imaš več… res je.

A da je zaljubljenost sebična ? Kaj pa vem…Saj pa ni odvisno od naše volje, če bomo zaljubljeni ali pa ne..Večkrat si ne želimo biti, pa ne moremo preko čustev…
Sebičnost pa je lastnost našega ega, ki pa nima vpliva na zaljubljenost.
Zakaj pa ljubezen ni sebična ?[/quote]Ljubezen je lahko sebična, seveda. Zaljubljenost pa je , hm, po definiciji sebično stanje, ker z zaljubljenostjo oz. preko zaljubljenosti težimo k brezpogojni ljubezni oz. k tistemu stanju, ki smo ga imeli v prvih mesecih življenja, ko se otrok še fizično čuti eno z materjo,… ah… ali pa je to samo moja zblojena interpretacija— pojma nimam—

Ampak v prvih mesecih življenja še ni bilo ega, če smo bili eno z materjo….Kar pomeni, da se pri zaljubljenosti gre za delovanje nezavednih vzorcev, ne pa naše sebične volje.
Pa ljubezen in sebičnost bi se naj izključevala. Ali ne…

Katenjka…Imam občutek, da veliko bolj favoriziraš ženske. O moških pa nimaš nekega prijaznega mnenja, ampak nam večkrat očitaš neodgovornost in zanemarjanje odnosa in s tem nam pripisuješ več krivde, če v odnosu kaj ne štima.
Verjetno izhajaš iz prepričanja, da je ženska tista, ki podpira tri vogale v hiši.

Normalno je, da je otrok na začetku bolj navezan na mamo. Še posebej, če se doji. In nima smisla, da se oče vstaja sredi noči, ker otrok ne bo zadovoljen.
Ne vidim smisla, da bi se morala potem ženska smiliti sebi ali moškemu očitati, da ni dovolj aktiven.
Ko več ne boš samska, boš vidla, kak to je…:)

Pri zaljubljenosti gre ponovno za (utopično ) iskanje tistega stanja, ko sploh nisi poznal bolečine, strahu, občutka, da ti nečesa manjka, ko si bil v popolnosti srečen, (če–nekaterim to ni bilo dano) Je v bistvu sebično,ker hočeš izključno to. V kolikor je zaljubljenost obojestranska, se sebičnosti seveda ne opazi.
Ne, sploh ne, imaš zelo sebične ljubezni, na primer ljubezen nekaterih (ne samo slovenskih?) mater do svojih odraslih otrok, po možnosti sinov, potem odvisnost od odnosov, to je prevelika ljubezen, nevrotična navezanost, pač ljubezni, ki dušijo, …

Ja, saj sem tako napisala, da je logično da vstane ženska, ne vem, v čem je tu problem. In ne favoriziram žensk, po kaki logiki bi se potem lahko kdaj zaljubila v tipa, ga idealizirala in vse kar je s tem povezano…? Ne vem, kaj mi nekaj pripisuješ, kaj neki vidiš v špeglu, ko bereš moje poste–to si mi že pisal, sem že študirala, da škoda da me ni bilo na tistem pikniku… kdaj je sploh bil?
Ne resno, nimam nobenega razloga, da bi imela slabo mnenje o moških, čeprav ti si me malo razočaral s tistim o veri no…ccc

In spet–[/quote]

Spet :-)) In zakaj ti gre to tako na živce? Res zanimivo, da prvega primera pa nisi komentirala. Bo morda že nekaj na tem ,kar Robi pravi nižje :-))

Sem govoril o odtujevanju od partnerja, in ne odtujevanju njega od otrok. Pravzaprav morda ravno zaradi tega, ker je od tistega trenutka potrebna funkcija očeta in se “mora” seveda vse vrtet okoli otrok, bajte in vrta.

Glede na tvoje insinuacije ti bom navrgel nekaj primerov, s katerimi se boš po vsej verjetnosti tudi strinjala, recimo:

1 Kdor ni z nami, je proti nam
2. Kdor zagovarja homoseksualce, je tudi sam homoseksualec
3. Kdor zagovarja gledanje porničev, jih tudi sam (pretirano) gleda
4. Kdor si želi otrok, je pedofil
5. Kdor ne hodi v cerkev, je komunist

No, tvoje “predpostavke” pač zgledajo podobne tem.

No, lepo da se vsaj v nečem strinjava: da obstaj v razmerju nek vpliv enega na drugega. Me pa zelo zanima, če bi ob prevari tudi videla kaj krivde pri prevaranem? Po isti logiki namreč. Čeprav sam večinoma menim, da je teza “jaz sem tak, ker si ti tak” bolj kot ne tudi preklemansko slab izgovor, da pri sebi ni treba kaj naredit in popravit. Pravzaprav morda nekomu kar ustreza, če je partner “tak”, da je lahko tudi on “tak” (nenazadnje niti nikoli ni bil drugačen, samo prej se je bilo treba malo potrudit).

Ja, to se pa strinjam in mislim, da je tudi dve leti kar premalo. Na žalost pa je danes to tudi vedno večja utopija. Na žalost je pa tudi tako, da nekateri v svoji družini niso bili deležni ravno rožnatih razmer in rešitev vidijo v tem, da si čimprej ustvarijo svojo družino, kjer pa naj bi “bilo vse drugače”. Pa na žalost ni, ker začnejo ponavljat skoraj iste napake.

In spet–[/quote]

Spet :-)) In zakaj ti gre to tako na živce? Res zanimivo, da prvega primera pa nisi komentirala. Bo morda že nekaj na tem ,kar Robi pravi nižje :-))[/quote]

Njej gre vse na živce, zakaj pa še posebej moški, to pa tudi ni težko uganiti, čemu je takšno stanje pri ženskah. 😀

Ampak tu govoriš o odvisnostih in navezanostih. To pa je posledica našega ega, ki si želi lastiti določene občutke in uporabi lastno (sebično) voljo. To pa nič več ljubezen…
Ko si začnemo nekaj lastiti, ljubezen umre….

Ne vem…Po tvoji logiki sebičnosti, kot sama praviš…

Pišem tisto, kar v meni producirajo tvoje besede..
“Boom” je v ta zadnjem postu scitiral ravno tiste besede, ki so mi dale takšne misli in občutke.
Na primer…Da je ženska prisiljena v nek položaj in posledično žrtev moževega patološkega razmišljanja…Da je ženska šibkejši člen…Če pa se mi počutimo šibkejše, pa je to zaradi lastnih frustracij…In tu se vidi, da razlikuješ med moškim in žensko. In mi ne daješ misliti, da sta oba spola enakovredna in oba enako soodgovorna za nek odnos.
Ali pa to:

Tu hočeš povedati, da je moški kriv, če je ženska postala takšna, saj je to postala zaradi moškega…A ne vidiš tega, da je v tvojih besedah veliko projiciranih občutkov žrtve in nemoči ?

To je pa res škoda….Verjamem, da bi zdaj na tvoje besede gledal bolj realistično…Še posebej bi bolj razumel tvoj sarkazem..:)
Bil pa je prejšnjo soboto v Celju.

Vem, da sem te razočaral..Sem takoj dobil takšen občutek.
Še dobro, da je to le virtuala in te v rl sigurno ne bi razočaral, če te še ni noben moški do zdaj razočaral..In ne vem, zakaj bi te jaz…:)
Razen, če ni bilo veliko moških kandidatov, ki bi te sploh lahko razočarali. Mogoče zato verjameš, da je bolje biti samska, saj ni možnosti, da bi sploh bila razočarana….

Tu hočeš povedati, da je moški kriv, če je ženska postala takšna, saj je to postala zaradi moškega…A ne vidiš tega, da je v tvojih besedah veliko projiciranih občutkov žrtve in nemoči ?
[/quote] Katjenka ima po svoje prav in nima prav 🙂
Če ima ženska ob sebi moškega ki je Moški, do tega ne pride in če je ona Ženska tudi do tega ne pride. Težave so tam kjer on njeno nezadovoljstvo razume kot napad nase in se začne branit s tem, da “udriha” po ženi/partnerici.
Ženske prepogosto mislijo, da če se bodo v zakonu/zvezi bolj trudile bo na drugi strani nekdo ta njihov trud opazil in “poplačal”. Zgodi se pa ravno obratno. Ona si naloži še njegov del obveznosti in s tem njemu nevede “odžre” vrednost, ki jo naj bi imel kot partner. Tako se on počuti nesposobnega, nepoterbnega in potrditev dobi v njenih besedah, “tečnarjenju”, da itak nič ne dela. Včasih je veljalo da si babo nagarbal pa je bilo, če že sam nisi vedel zakaj, je ona sigurno vedela zakaj jih je dobila….. S tem je bila celo pomirjena, ker je dobila potrditev, da se pa le zanima zanjo…… He, he, he
Žensko nič bolj ne boli kot pa partnerjeva ignoranca, je ni hujše kazni.

V partnerstvo MORATA opravljat vsak svojo vlogo, da imata neko vrednost v očeh drugega, drugače preprosto ne gre, se račun ne izide 😉

To boli vsakega, ki je čustevno navezan na drugega, pa se mu žogica ne odbije. To isto boli moškega in še huje to boli otroka, so znani primeri prilično odraslih otrok, najstnikov, ki zbluzijo s šolo ali na primer deviantnim obnašanjem samo iz klica po pozornosti. Po drugi strani imaš ženske,ki jim je prav malo mar,če jih partner ignorira, imajo pač manj problemov z njim– če je veza mrtva pa sta še vseeno pripravjena živeti skupaj, podobno moški, res pa je, da je takih ženska manj, ženske so bolj tiste, ki se trudijo za toplo ognjišče, lepe odnose, moški pač imajo druge stvari, ki so še bolj važne, kakor za koga– ah zdaj se bo kdo ziher spet v to vtaknil,ker se bo delal da ne razume–

Ne vem…Po tvoji logiki sebičnosti, kot sama praviš…[/quote]
Seveda, saj sem tudi jaz sebična, in zaljubila bi se lahko samo v moškega, samo njega bi lahko popredmetila, da bi mi naredil otroke,potem pa še zgradil hišo in delal na vrtu, jaz pa bi se mu začela odtujevati, saj tu je ves smisel ,a ne? Zakaj bi favorizirala ženske, kako naj imam z njo otroke,?
Nikogar ne favoriziram ne po tej logiki ne po kateri drugi–
Ne, sploh ne, zakaj bi se jaz počutila nemočno, če si kdo izmed vas na forumu ni izbral take ženske, da bi bil z njo lahko srečen? Kaj imam jaz pri tem, da jo mora posredno kritizirati in še to preko posploševanja na druge, s tem samo kaže svojo nemoč, svoje frustracije, je sicer taktičen človek, to ej treba priznati, ali pa ima kake podtalne vzgibe za to, pojmanimam, ampak jaz nisem spričo tega prav nič nemočna. Bi bila, če bi to o meni pisal moj (bivši) fant, pa ne piše, in in isto jaz o njem nikoli ne bi pisala ničesar slabega, to so me pač naučili starši, natančnjee oče, da nikoli ne smeš kritizirati partnerja, ker če je (bil takrat ) dober do tebe, en more biti nikoli tako slab, da bi moral to govoriti ven, v kolikor pa je bil pač “slab” si takšen tudi ti sam, saj si si ga izbral oz. se pustil izbrat, v glavnem nekoč sta se imela rada, ali pa si bil hinavec— to je slabše kot kritizirati sebe, ti se lahko pač braniš, ko šimpfaš drugega v njegovi odsotnosti , se on ne more.

Ne vem…Po tvoji logiki sebičnosti, kot sama praviš…[/quote]
Seveda, saj sem tudi jaz sebična, in zaljubila bi se lahko samo v moškega, samo njega bi lahko popredmetila, da bi mi naredil otroke,potem pa še zgradil hišo in delal na vrtu, jaz pa bi se mu začela odtujevati, saj tu je ves smisel ,a ne? Zakaj bi favorizirala ženske, kako naj imam z njo otroke,?
Nikogar ne favoriziram ne po tej logiki ne po kateri drugi–
Ne, sploh ne, zakaj bi se jaz počutila nemočno, če si kdo izmed vas na forumu ni izbral take ženske, da bi bil z njo lahko srečen? Kaj imam jaz pri tem, da jo mora posredno kritizirati in še to preko posploševanja na druge, s tem samo kaže svojo nemoč, svoje frustracije, je sicer taktičen človek, to ej treba priznati, ali pa ima kake podtalne vzgibe za to, pojmanimam, ampak jaz nisem spričo tega prav nič nemočna. Bi bila, če bi to o meni pisal moj (bivši) fant, pa ne piše, in in isto jaz o njem nikoli ne bi pisala ničesar slabega, to so me pač naučili starši, natančnjee oče, da nikoli ne smeš kritizirati partnerja, ker če je (bil takrat ) dober do tebe, en more biti nikoli tako slab, da bi moral to govoriti ven, v kolikor pa je bil pač “slab” si takšen tudi ti sam, saj si si ga izbral oz. se pustil izbrat, v glavnem nekoč sta se imela rada, ali pa si bil hinavec— to je slabše kot kritizirati sebe, ti se lahko pač braniš, ko šimpfaš drugega v njegovi odsotnosti , se on ne more.[/quote]

:-))))))))) moram rečt, da je zelo razveseljivo, da si začela razmišljat tudi iz te možne perspektive. Res pa je, da utegne vsaka nova stvar biti na začetku malo iritrirajoča, ampak na koncu se lepo vkomponira v celoto in takrat lahko rečemo, da se je človek spet nečesa naučil:-)))))