Koruza ali poroka?

Edina pametna stvar, ki sem jo do zdaj prebral od tebe.

Edina pametna stvar, ki sem jo do zdaj prebral od tebe.[/quote]
Sadni…..Zate so pametne stvari samo tiste, s katerimi se ti strinjaš ? 🙂

Pragmatizem, ki v ženski vzbuja negotovost?[/quote]To ne vzbuja negotovosti pri ženskah ampak pri otrocih. Smisel poroke je v bistvu v zaščiti otrok, in to se je popravilo (ena bolj redkih dobrih stvari ) s socializmom, ki je avtomatično izenačil zakonske otroke s priznanimi nezakonskimi, menda… mogoče se motim…? V kolikor se ženska počuti negotovo, je to pač zaradi tega še preostalega občutka, očitno je nekaterim položen v zibko, da je to od moškega neodgovorno kot da nima namena skrbeti za otroke. Namreč obstajajo in moški in ženske, ki se želijo poročiti, in taki, ki se ne, verjetno je sicer žensk več, ker menda ženske bolj čutimo, kako se bodo počutili otroci, namreč otrokom pa ni vseeno, če so s starši poročeni ali pa ne, v to sem pa prepričana.

Katenjka….A niso bolj ženske tiste, ki jim poroka nekaj pomeni ?

Jaz pa ne vem, zakja bi otroci na poročene gledali drugače, kot na neporočene, če pa je že vse izenačeno. Razlika je le v tistem kosu papirja.
Pogoj za srečno družino pa ni v poroki….

No ja, saj sem napisala, ja. Ampak ne zaradi njih samih. To moški tako narobe mislite, ženske smo veliko manj egoistične kot moški, svet bi bil samo še slabši če bi vam bile enake… ccc

Hm, ja in ne. Odvisno, če enemu to veliko pomeni, drugi je pa pač hlod, kaj pa vem no. Pogosto je to, da se najdeta dva, ki imata glede tega različne želje, upam, da pri tebi ni tako no.
Otroci pa se počutijo bolj varne, kot da je njihov dom bolj stalen, mogoče ne vsi, saj tudi na primer ločitve staršev ne vplivajo prav travmatično na vse otroke enako… Mogoče je (bi) bilo tudi tebi vseeno, ali pa zdaj nočeš nič vedeti o tem, že veš zakaj, upam, da česa ne potlačuješ v nezavedno…

No, za to bi pa res želel prebrat kakšen konkreten argument.

No, za to bi pa res želel prebrat kakšen konkreten argument.[/quote]Jaz bi pa želela, če bi citiral cel stavek, tudi s tistim, kar sem napisala za pikicami 🙂 🙂
Sicer pa ja,imaš ga, kdo je ponoči večkrat vstal, ko se vama je otrok jokal, kdo je pa mislil samo na seks in še zdaj pieš na forum v smislu, da je produkcija otrok nesmiselna oz. vsaj tako nesmiselna-plehka-preračunljiva varka- kot 5 minut not in ven. (Točno te vzporednice si pisal v eni temi v ljubezenskih nasvetih) In potem si ne daš dopovedati da je to praktično neločljivo povezano, z vse ostalim!, greš to secirat in se delaš nekega inteligentnega liberalca, ah saj ne vem, ali naj sploh še pišem in v katero temo naj spišem, d ane bo samo še vse spet offtopic…

Meni se tudi koruzništvo zdi čisto normalno. Poroka je nekaj čisto formalnega, vsaj pri moji generacji jaz jih imam 29, se jih zelo malo namerava poročati, oz. jim je to cilj. Tudi jaz nikoli nisem sanjala o poroki in se po vsej verjetnosti ne bom nikoli. Poleg tega se je pri moji generaciji večina staršev poločila tako da smo imeli tudi nek negativen film pred očmi. Sploh te ljudje ki so se poženili v 80′ letih, ruk-cuk, te so sedaj v večini poločeni.

Je pa zelo pametno da z nekom zaživiš skupaj, kot je že bil zgornji comment od ene, da na ta način res najbolje spoznaš človeka. Lahko je še taka zaljubljenost/ljubezen pa človeka ne živita skupaj, pa tako lahko delata tudi po 5 let, ko bosta poskusila živeti skupaj je to popolnoma druga zgodba. To bi mogli vsi naresti, preden se odločijo za otroke, da bi recimo šli živeti pa magari v najemniško stanovanje za vsak kako leto. Saj se hitro skristalizira kakšna je situacija.

Sem sama to že doživela, ko sva skupaj zaživela se je izkazalo da sploh ne spadava skupaj, da sva si čisto preveč različna v čustvih, obnašanju….tako da ja, obvezno pred otroci je treba vsaj kako leto skupnega življenja, stran od staršev.

Katenjka

Tvoja izjava je smiselna le, če se počutiš egoistično, slabšo, od koder tudi želja, da na podlagi spola sebe šteješ za “boljšo”. Egoizem je namreč osebnostna lastnost, torej ni vezana na spol!

Glej se pač ne strinjam s tabo, pač nimaš prav no. Vsak človek je egoist, in sicer vsak ima najraje samega sebe, brezpogojna ljubezen ne obstaja, v kolikor obstaja, in obstaja smo v enem primeru[če bom zdaj to še enkrat pisala, boš verjetno komentiral, da gre za kake moje neizpolnjene želje, a ne, altruistično prijazen, kakor si]smo je bolj sposobne ženske kot moški, mi je prav žal–
Če se ti ne počutiš egoistično, si pač hinavec.

Ti si napisala, da so/ste (vštevši sebe zraven) ženske manj egoistične od moških, ker ste ženske?
Egoizem nima veze s spolom. Tudi ni vsak egoizem sam po sebi negativen, saj jasno, da vsak glede na svoje potrebe, kar je naravno. Škodljivi so potem ekstremi, kot je skopost recimo.

Jaz sem bila bolj za koruzništvo, vendar se patner ni strinjal.

Ti si napisala, da so/ste (vštevši sebe zraven) ženske manj egoistične od moških, ker ste ženske?
Egoizem nima veze s spolom. Tudi ni vsak egoizem sam po sebi negativen, saj jasno, da vsak glede na svoje potrebe, kar je naravno. Škodljivi so potem ekstremi, kot je skopost recimo.[/quote]V tvojem podpisu piše, da so množice slabe, če se čutiš, da ne spadaš v množico, si boljši. Kako si boljši? Kako lahko sploh prepoznaš to, da so množice slabe, če pa sam nisi slab?
Tvoj podpis ni smiseln. In tudi ni edini nesmiselni stavek, ki se ti zapiše sem.
Čeprav– se evidentno trudiš no, da bi bil vsaj dober, ko ti pač manjka pameti 🙂 🙂

Sem poročena, vendar trdim, da so eni pari na koruzi srečnejši. Papir ni merilo trdnosti veze, obljube pred matičarjem, duhovnikom ne pomenijo, da se jih bo striktno izpolnjevalo. Če sta dva človeka na mestu, z karakterjema, jima bo ratalo, neglede v kakšni zvezi sta. Zato trdim, da če se ločim ter si najdem novega partnerja, se definitivno ne bom poročila. Če bi bila za skupaj, nama bo ratalo tudi brez papirja. Eni še vedno imajo predstavo, da če se “papirnato” poročijo je to tisto pravo. Ja, pol pa svizec zavije čokolado 🙂

Katenjka

Ljudje smo skupinske živali, torej konformisti, ki se prilagajajo. Iz množice lahko štrliš samo, če si “norec”. Kar pa se sklada s tvojo teorijo, ker mi manjka pameti: 😀

Mogoče majhen popravek – srčnost ima veze z dobroto!

Najbolj pogost razlog za ločitev je zakon!

Se strinjam.
Sem poročena.[/quote]
Kaj pa ločitve ? Tudi niso resnica ?

Jaz se ne bom poročil pod nobenim pogojem. Pa čeprav se ženska bi.

Hočem povedati, da jaz ne obljubljam kar tako, še posebej ne tega, da bom nekomu zvest do konca življenja, dokler naju smrt ne loči…..Mislim…Kako pa naj vem, če bom lahko….? Dajat neke obljube zaradi nekega bednega rituala, samo zato, ker si ga je ne vem kdo, pred ne vem kolikimi leti izmislil, se mi zdi bedno.
Zakaj neko ljubezen ali sprejemanje sočloveka pogojevati še s poroko ?
Poroka ni nobena garancija za srečo. Gre se le za zadovoljitev nekega prepričanja. Sreča in ljubezen pa je odvisna od karakterja obeh vpletenih.

Družba te v takih primerih res označi za čudnega ali za norca…Kar pa še zdavnaj ni pogoj. Včasih so bili ravno največji znanstveniki in izumitelji najbolj “nori”.

Saj brez zakona, ni ločitve…:)

@Robi,
= ločitev in = “ločitev”.:)

Saj, pravim, če ti Katenjka reče, da si nor, je privilegij, ker misli, da si znanstvenik ali pa izumitelj. Tebi je že rekla, da si nor? Ne, evo, te ne ceni tako visoko kot mene… 😀

Se opravičujem, da sem tako po nemarnem izpustil vsebinsko najpomembnejši del in napako takoj poravljam:

Očitno prebereš in si interpretiraš stvari točno tako kot jih želiš videti. No, pa saj nisi edina. :-))). Da je produkcija otrok nesmiselna, nisem napisal prav nikjer. Da pa je to lahko stvar enakega – hormonsko pogojenega egoizma vključujoč zlorabo in popredmetenje partnerja- kot recimo želja po seksu, po možnosti z več partnerji, to pa bom zagovarjal. In ponavadi kaj takega napišem v primerih, ko ljudje ne premorejo niti kančka samokritike in ne sprejemajo tudi lastne odgovornosti (ne krivde) za razmere in odnose v partnerstvu ter nočejo razumeti interakcij vzrokov in posledic.

Spet insinuacije? Le kaj bi to povedalo o piscu? :-))) Če pa govorimo na splošno, kdo misliš, da bi naj večkrat vstajal. Po mojem odgovor ni niti slučajno tako zelo enostaven kot ga skušaš prikazati. Res pa je, da je v zadnjem času precej opazen trend nabijanja krivde oz. slabe vesti moškim, in ne malokrat tudi precej neupravičeno. Med drugim pa tudi zato pravim, da sem postal borec za emancipacijo moških :-))))

Ti pa pišeš eno in isto na tisoč in en način… bolj kot ne se da napisati v treh stavkih, da se lastnosti dober mož oče in ljubimec izključujejo, (menda si hotel tu napisati žena mati in ljubica?, pa si prevzel odgovornost za probleme nase, to je pohvalno, res),dalje da bi tisto, ki ne bi hotela takoj zdaj na licu mesta za pet minut s tabo spat, (metaforično?) zbrcal iz postelje in da je želja ženske na pram partnerju isto popredmetena kot tvoja želja po pet minut not in ven.
Se opravičujem, če sem spet sfalila z interpretacijo, v bistvu sem itak prepisala tvoje stavke no.

Kaj pa vem, da podtikam, da sem netaktična, direktna, da komuniciram kot majhni otroci, brez stila in smisla,… da preveč pišem na pamet, nimam intuicije…
In prav imaš, resnično težko vam je v tem krutem svetu, ko postajate menda metroseksualci, ko vam ženske, ah kaj ženske, saj ženske ne kuhajo več, kje so tisti časi? sami si morate pripravljati oz. jeste instant hrano, polno ženskih spolnih hormonov, (sinetetičnih, da ne bo pomote tukaj),zato postajate poženščeni, krhki, in ubogi, psihično in fizično zlomljeni, grdo delamo z vami, za seks morate prositi in navajati razloge, kako je to čisto normalno…
Ne glej, jaz nisem nobena sovražnica moških, res ne, v rl me še nikoli ni noben resnično razočaral, in če mene vprašaš, vstane pač tisti, ki vstane raje a ne. Ponavadi je to ženska, sploh, če je na primer doma, moški pa hodi v službo. Saj je pa to jasno, vstane ženska.Ni pa čisto jasno, da pa menda ne more več izpolniti vsake kaprice po seksu svojemu tipu, ali pač? Sicer ti ne bi pisal zgoraj navedenih stavkov, ali pač? Da bi ženska še imela več otrok , za to ni preutrujena, za seks s tipom pa da je preutrujena ali kaj sem že prebrala od tebe–
in potem delaš tiste primerjave, s katerimi se čisto strinjam, ampak le od kod si jih privlekel no? Jaz še pomislila nisem na to, to mora biti neka huda patologija v partnerstvu ali v značaju kot takem? da uspeš potegniti te tragične vzporednice, ki sicer držijo, če se pač znajdeš v takem zblojenem stanju…

Včasih priznam, imam občutek, d ane razumem kake besede, ki jo napišeš, in moram pogledati v sskj… našla sem tole:
•srčno:biti srčno dober-> to menda ne bo prav, saj ta besedna zveza menda nima veze?
• srčna kri pesn: žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo: bil je smrtno ranjen;
Ne vem zdaj čisto točno, kje se tu najdeš?

Ja kaj naj rečem, čestitam no, imaš karakter, a ne, nisi copata in to.

Torej ne moreš dati obljube, nisi prepričan, se ti ne da, ali kaj? Torej ti nisi neporočen, ker se ti zdi tisti podpis brez veze ampak si načrtno puščaš prostor, kaj če pa gre kaj narobe. Potem ni čudno, da bi se ona rada poročila, ker ona pa ni tako neznačajna… In tisto, da je otrokom vseeno, če so starši poročeni, prav zares ne vem, kako bi mi bilo, če bi moj oče mojo mamo imenoval “žensko” in ona njega po možnosti “ded” dalje, d ane pišem o tem, da če se ona počuti nesigurna, da to čutijo otroci, sploh zelo majhni otroci, največ kar lahko naredi oče za svoje otroke je, da ima rad njihovo mamo– s poročnim listom ali brez, saj to je vseeno, ampak vendar v tvojem primeru ni vseeno, ker se ti zdi bedno se poročiti, ker ne veš, če ji boš lahko zvest. Kot da ni varati oz. spičiti ko gre kaj narobe, sploh ko že imata otroke, samo še bolj bedno…
Jaz si ne predstvaljam, da bi živela z nekom, pa ne bi bila prepričana, da sem mu lahko zvesta, pustimo zdaj poroko, to je res samo list papirja– sicer pa, mislim,da ni mogoče pričakovati od nikogar, da ti bo zvest do konca živlnenja, saj vendar ne veš, kaj vse se lahko zgodi, in v tem kontekstu je tista zaobljuba pač prikupna laž…In boljša je živa laž kot mrtva resnica (Edvard Kocbek)– no ja saj vem njega tudi nisi bral, ko je bil pač prepovedan menda še v časih, ko si ti bil v srednji šoli,)
Robi, to je noro, da gledaš tako absolutno na vsako stvar, v tem življenju ni nič absolutnega–

Ne bo držalo, da je zakon zaščita za otroka.
Moja starša sta bila poročena. Dokler sta bila poročena, oče za nas otroke ni hotel dajat denarja, ni hotel za nas skrbet. Po ločitvi je moral začet plačevat preživnino, po ločitvi je dobila mama otroške dodatke. V glavnem dokler sta bila poročena ni bilo denarja ne od očeta in ne otroškega dodatka. Po ločitvi je moral oče plačevat in od države sem dobil. Pa še štipendijo sem potem dobival.

Pragmatizem, ki v ženski vzbuja negotovost?[/quote]To ne vzbuja negotovosti pri ženskah ampak pri otrocih. Smisel poroke je v bistvu v zaščiti otrok, in to se je popravilo (ena bolj redkih dobrih stvari ) s socializmom, ki je avtomatično izenačil zakonske otroke s priznanimi nezakonskimi, menda… mogoče se motim…? V kolikor se ženska počuti negotovo, je to pač zaradi tega še preostalega občutka, očitno je nekaterim položen v zibko, da je to od moškega neodgovorno kot da nima namena skrbeti za otroke. Namreč obstajajo in moški in ženske, ki se želijo poročiti, in taki, ki se ne, verjetno je sicer žensk več, ker menda ženske bolj čutimo, kako se bodo počutili otroci, namreč otrokom pa ni vseeno, če so s starši poročeni ali pa ne, v to sem pa prepričana.[/quote]