Kje so ženske, ki so zadovoljne s samskostjo?

Priznam, da te ne razumem 🙂

Bom vprašal zakaj ampak sem prepričan, da bom za odgovor potreboval žensko-slovenski slovar :).

Tu si sama odgovorila. Štrik vihtiš. 🙂 Moške je tut treba mal rad imet.

Na ulici recimo srečujem ljudi, na kolesu, na bazenu, in sigurno so vmes tudi uporabni, simaptični fantje. Spoznam pa jih ne, ker jih le srečam, mogoče pozdravim (če je to kje na podeželju, po mestu ne pozdravljam vseh, ki jih srečam).

Hahahahhahah UPORABNI. Vic dneva!

Uporabni – ni bil moj izraz :), je pa zanimiv 🙂

Kaj pa, če jih ni ?

Bibita se je javla in prijavla da je samska in srečna. No tu je ključ do skrivnosti. Bibita pozna skrivnost.

Ja, tudi jaz sumim, da jih ni, da je vse farsa :). Se pa dosti govori, da so.
Čeprav mi je težko razumeti, da si zdrava, heteroseksualna ženska ne bi želela moškega (dvomim, da lahko morebitni občasni ljubimec zadosti vse potrebe po moškem – v mislih imam predvsem čustvene).
Mogoče je govorjenje o tem, da ne rabijo moških, le krinka, da ne bi pokazale bolečine?
Po pravici povedano, če mi težijo na to temo, tudi ne razlagam svojih želja glede moških.

Aha, če te prav razumem si v bistvu ti samo opazovalka. Čakaš kdaj bo uporabni in primerni pristopil do tebe. In ker ne pristopijo smatraš, da jih je težko spoznat.
A sem to sedaj prav razumel???

Drugače pa so srečne samske samo mit, podobno kot big fut. Vsi govorijo o njem, nobeden pa ga še ni videl 🙂

Ženskam se, ko se bližajo 30, leta že zelo poznajo na obrazu. In ne, nisem še videl 35-letne ženske, ki bi zgledala 10 elt mlajša, takšne “obstajajo” samo na forumih.

Ženskam se, ko se bližajo 30, leta že zelo poznajo na obrazu. In ne, nisem še videl 35-letne ženske, ki bi zgledala 10 elt mlajša, takšne “obstajajo” samo na forumih.[/quote]

To drži. Ampak dvomim pa da ločiš med 27 in 30 letnico. Ali pa recimo med 29 in 33 letnico. Ni tako velikih razlik.

Kdo pozna skrivnost?

Saj se ne gre za izgovor, ampak za dejstvo. Naši starši so prvi in so imeli bistven vpliv na to, kakšni bomo postali mi, kot osebnost.
Med starši in najdenimi partnerji je zato kar veliko skupnih faktorjev. Če pa imaš z očetom slabe izkušnje in so v tebi občutki zavračanja, boš toliko težje navezala stike z moškimi. Saj se vedno, ko se spomniš na besedo moški, v tebi pojavi asociacija na očeta. Zato si v precepu, oziroma imaš problem…Na eni strani so potrebe po bližini in intimnosti, po drugi strani pa psihične blokade in slabe izkušnje.
Kar pomeni, da moraš v iskanje partnerja vnesti veliko več energije in truda, kot pa nekdo drug, ki nima v sebi slabih izkušenj in odpora.
Na vseh ravneh v življenju se pojavlja isti vzorec…Na primer nekomu gre matematika čisto zlahka in se ne rabi truditi….Po drugi strani pa so ljudje, ki morajo vnesti ogromno truda, da dosežejo nek primeren rezultat in s tem dosežejo svoje cilje.

To, kar si, ne moreš zanikati….Saj je del tvojega življenja. In na teh prepričanjih si gradila svojo realnost. Držala si se bolj zase…Učila “moških” stvari…Torej življenje prilagajala tako, da si čim lažje shajala in se ti ni bilo treba ukvarjati z moškimi in s tem odpirati stare rane.

Vzrokov za osamljenost je lahko več. Tudi na videz ljubeča družina je lahko včasih bila vir bolečine….Nikoli ne več, kako bo otrok doživljal določene okoliščine.
Lahko je otrok preveč navezan na starše, torej premalo samostojen in samozavesten, pa čeprav je na videz to mirna družina.

Kot pravim, treba bo vložiti več truda, več volje…Ne samo gledati simpatične moške, ampak se jim približati, kontaktirati…Preko prijateljic spoznati kakšnega….Seveda ob vsem tem tudi biti pripravljena na zavrnitve, a vse to je del poti do željenega cilja.

Babe samo jamrate, leta pa tečejo..

Bibitka je za žent! To ni isto.

tadej pozna skrivnost :)))

hitri, recimo, če grem v hrib, srečam nekoga, ga pozdravim in če ne odzdravi pač ne morem nadaljevat pogovora. Se trudim biti vljudna, prijazna, če pa potem ni odziva ali pa nekdo le zagodrnja pa poberem šila in kopita 🙂

realno, vsakemu se poznajo leta na obrazu. In nekak mi ni všeč obraz moškega, ki ne kaže 30 let 🙂

Vedno ostaja problem: kako 🙁
Dosedanje trudenje je bilo precej neuspešno.

Saj se ne gre za izgovor, ampak za dejstvo. Naši starši so prvi in so imeli bistven vpliv na to, kakšni bomo postali mi, kot osebnost.
Med starši in najdenimi partnerji je zato kar veliko skupnih faktorjev. Če pa imaš z očetom slabe izkušnje in so v tebi občutki zavračanja, boš toliko težje navezala stike z moškimi. Saj se vedno, ko se spomniš na besedo moški, v tebi pojavi asociacija na očeta. Zato si v precepu, oziroma imaš problem…Na eni strani so potrebe po bližini in intimnosti, po drugi strani pa psihične blokade in slabe izkušnje.
Kar pomeni, da moraš v iskanje partnerja vnesti veliko več energije in truda, kot pa nekdo drug, ki nima v sebi slabih izkušenj in odpora.
Na vseh ravneh v življenju se pojavlja isti vzorec…Na primer nekomu gre matematika čisto zlahka in se ne rabi truditi….Po drugi strani pa so ljudje, ki morajo vnesti ogromno truda, da dosežejo nek primeren rezultat in s tem dosežejo svoje cilje.

To, kar si, ne moreš zanikati….Saj je del tvojega življenja. In na teh prepričanjih si gradila svojo realnost. Držala si se bolj zase…Učila “moških” stvari…Torej življenje prilagajala tako, da si čim lažje shajala in se ti ni bilo treba ukvarjati z moškimi in s tem odpirati stare rane.

Vzrokov za osamljenost je lahko več. Tudi na videz ljubeča družina je lahko včasih bila vir bolečine….Nikoli ne več, kako bo otrok doživljal določene okoliščine.
Lahko je otrok preveč navezan na starše, torej premalo samostojen in samozavesten, pa čeprav je na videz to mirna družina.

Kot pravim, treba bo vložiti več truda, več volje…Ne samo gledati simpatične moške, ampak se jim približati, kontaktirati…Preko prijateljic spoznati kakšnega….Seveda ob vsem tem tudi biti pripravljena na zavrnitve, a vse to je del poti do željenega cilja.[/quote]

Upam da veš, da hribi niso edino lovišče za moške 🙂
Ali je ljubiteljsko hribolazenje ena od tvojih zahtev?

Ja, na tem forumu so ljubiteljice hribov.

v hribih je veliko grmičkov tam se pa čuda dogajajo – vsaka rada da v naravi

sama pa tega ne želim, pa ne razume. 🙂

Hmm iz izkušenj.

Ko ženska pravi, da je srečno samska ima najmanj enega pod posteljo, drugega v omari, tretji je sodelavec ,četri prijatelj, peti znanec iz aerobike, šesti sosed, … ….. …. .. . . . 🙂

No koliko jih ima Bibita_Melita ? :)))

Pravijo, da gentleman tega ne sprašuje. 🙂

Žal te bom razočarala in se ne bom “pohvalila” kako oh in sploh sem srečna, da sem samska. Saj ne rečem so plusi in so minusi, tako kot pri vseh stvareh. Ampak ja pri svojih 31+ si, če sem iskrena (do sebe) tudi jaz želim partnerja. In ja, mogoče sem res kot bi marsikdo rekel prezahtevna, kaj vem, ampak kot vidim, slišim take in drugačne zgodbe o odnosih, pa sem raje sama kot z nekom zato, da pač sem. Mislim da so žal takšni časi (tempo življenja) + starost, da je težko spoznati nekoga, ki ti “potegne”. Saj poznam kar nekja super fantov, ki bi če bi jih opisala delovali oh in sploh super, pa vendar nekaj – tisto bistveno, kar loči partnerja od prijateja manjka. Žal. Ampak še vedno sanjam & upam in še malo sanjam :))). Vsaka stvar v življenju potrebuje svoj čas, in očitno je sedaj čas za druge stvari, predvsem za delo na sebi. Imam na srečo okoli sebe najboljše ljudi (družino, prijatelje), ki jih imam najraje na svetu, ob katerih rastem in se razvijam…..do TAKRAT :).
Tako da čim manj razmišljal o tem in ja vem, da je zmeraj lahko “pametovati” drugim in tudi sama včasih ne morem ne da bi razmišljala o tem in bila zaradi tega žalostna, pač pridejo tudi taki dnevi….in pa maksimalno uživaj v stvareh in ob ljudeh, ki jih imaš rada, saj nikoli ne veš kdaj se ti življenje “obrne na glavo” – v pozitivnem smislu ;).