Kdaj se “zresnijo”
Tip se “zresni”, ko pride do spoznanja, da mu res ne bo dala nobena nova več. Eni/mnogi nezanimivi samci pridejo do tega spoznanja že zgodaj, zato se niti ne trudijo v drugo smer, nekateri drugi pa kasneje, po par “žurerskih” letih. Po mnogih letih širokoustenja, koga vse so “nategnili” jih na koncu vidiš poparčkane z ženskami, ki so kakšno ligo pod tistimi, katerim so se posmehovali kot “premalo kvalitetni robi”.
Ženske popade interes za resno poparčkanje, ko jim zunaj zvečer več nihče noče plačat pijače.
Seveda gre v obeh primerih za zresnjenje pod narekovaji. Prej sprijaznjenje s situacijo. Mi je pa zanimivo gledati, kako so “najjači frajerji” moje mladosti poparčkani z grdimi ženskami, “nekdanje najboljše rakete” pa spečane v zakonski jarem s tipi, ki so par stopenj pod tistimi, katere so nekoč dejtale..
Če se z nekom poparčkaš v mladosti … pohopsaš prvega, ki je prišel mimo, ne da bi sploh pogledal, kaj je vse še na razpolago – se zadovoljiš s prvim, ki je prišel mimo
Če se z nekom poparčkaš kasneje …. se zadovoljiš z grobtinicami, ki so ostale na krožniku, ker boljšega ne dobiš (več)…. torej se zadovoljiš s tistim, kar te še vzame (ali kar se še da dobiti)
Ali obstaja torej kakšen “čas”, ko se ne parčkaš tako, da se zadovoljiš s tem, kar si dobil?
Hm, lahko da si želijo v čim krajšem možnem času ustvariti družino. Tako, da bi se šlo v tem primeru izključno samo za razmnoževanje. Tu pa naj bi potem pristopile v odspredje še druge lastnosti, ki morda prej niso : dobrosrčnost, prijaznost, poštenost, ljubezen do otrok,….Ženska si priveže nase točno takšnega moškega, ki ga je v najlepših letih skenslala, ker jo ta na kratek rok ni dovolj zabaval, ali pa ji enostavno ni izpadel dovolj zanimiv, da bi mu dala šanso, pa čeprav je že takrat vedela, da bi ji dolgi rok bolj ustrezal, kot tadrug. Takrat je namreč iskala samo zabavo, danes se je pa “zresnila”.
Seveda da obstaja tak čas:
– ko greš z nekom skupaj zato, ker verjameš, da si s tem dvigneš “ceno” in interes pri drugih potencialnih osvajalcih
ALI
– nekateri se prepustijo v zvezo (kadarkoli) z izgovorom: boljše je kot nič in hkrati imajo (v glavi) ves čas odprta vrata za kaj boljšega.
Oba case-a sta vredna kritike, saj je to pogosti sindrom sodobnih vez. Najbolj pomembna stvar v življenju je (če seveda ne nameravamo biti trajno samski), koga si izberemo za življenjskega sopotnika, nekateri pa k tej zadevi pristopajo povsem brez glave, nekateri celo brez srca.
Kolikor jaz razumem to pandorino vprašanje, je šlo za retorično vprašanje na spiderjevo nihilistično pomilovalno držo do sparčkanih. Nekateri se sparčakajo zato, ker se zaljubijo, nekateri zato, ker nočejo biti sami, včasih to sovpada, včasih pač ne.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Dodajam se par bolj pozitivnih? alternativ. Za moske ali zenske.
– “Zresnijo se”, ko si zazelijo “resnega” zivljenje.
– “Zresnijo se”, ko se navelicajo “neresnega” zivljenja, spoznajo da jih to ne izpolnjuje.
– “Zresnijo se”, ko naletijo na “pravo/pravega”, dovolj kompatibilno/kompatibilnega”.
S tem, da bi se ze o tem kaj je resno in neresno dalo dosti debatirati… 🙂
Spider, s tem otroško naivnim vprašanjem si veliko povedal o sebi. Da si pošten, iskren in da imaš kvalifikacije za predsednika Kluba romantikov Slovenije. Da imaš kljub vsemu lepo dušo.
Žal je tvoj pogled na zvezo moškega in ženske nerealen. Večina ljudi ne razmišlja tako kot ti. Tudi jaz sem to spoznala.
Po naravnih zakonih se večina ljudi, ki stopi v zvezo tam nekje do 25-leta, zaljubi in poroči, ne da bi veliko razmišljali o tem. Potem padejo v kolesje življenja – otroci, služba, bajta. Tempo je ubijajoč.
Nekateri hitro spoznajo, da so se zmotili, drugi šele potem, ko otroci odrastejo. V obeh primerih je težko izstopiti iz kolesja – otroci, navada, skupni projekti, skupno premoženje. Posledica so ločitve ali životarjenje in kompenziranje manjka drugod.
Pri večini ljudeh, ki stopajo v zvezo starejši, pa se pogled na bodočega partnerja razširi. Težje se zaljubijo ali sploh ne in razmišljajo predvsem z glavo v smislu: kaj dobim, če….? Tudi meni to ni blizu, a tako pač je. Pravih romantikov je malo.
Imam prijatelja, s katerim se veliko pogovarjava o tem. Je moški, ob katerem ženske pozabijo dihati. Poročen že dvajset let s povprečno žensko. Že od prvega dne zakona jo vara – previdno in obzirno. Ona niti ne sluti, da se to dogaja. Njegovo spoznanje: v eni osebi je nemogoče najti vse, kar ti je v življenju pomembno. Njegova žena je super gospodinja, organizirana in dobra mama. Vse to z lahkoto obvladuje, ni pa seksi mačka, ne seksa rada in tudi čustev in topline ji manjka. To pa si on poišče drugje, vendar se niti v sanjah ne bi ločil.
Vidiš, tako je življenje. Večina ljudi je – kruto spoznanje- bolj nagnjena k redu in udobju in varnosti.
Spider, vprašanja, ki si jih zastavil ne ponujajo sploh nobene resne debate. Ti že vse veš. :))
Bom spremljal njen razvoj ob It in Krivokljun, mogoče kaj pljunem na ogenj kasneje, če bo začelo ugašat. 😀
Spider, s tem otroško naivnim vprašanjem si veliko povedal o sebi. Da si pošten, iskren in da imaš kvalifikacije za predsednika Kluba romantikov Slovenije. Da imaš kljub vsemu lepo dušo.
Žal je tvoj pogled na zvezo moškega in ženske nerealen. Večina ljudi ne razmišlja tako kot ti. Tudi jaz sem to spoznala.
Po naravnih zakonih se večina ljudi, ki stopi v zvezo tam nekje do 25-leta, zaljubi in poroči, ne da bi veliko razmišljali o tem. Potem padejo v kolesje življenja – otroci, služba, bajta. Tempo je ubijajoč.
Nekateri hitro spoznajo, da so se zmotili, drugi šele potem, ko otroci odrastejo. V obeh primerih je težko izstopiti iz kolesja – otroci, navada, skupni projekti, skupno premoženje. Posledica so ločitve ali životarjenje in kompenziranje manjka drugod.
Pri večini ljudeh, ki stopajo v zvezo starejši, pa se pogled na bodočega partnerja razširi. Težje se zaljubijo ali sploh ne in razmišljajo predvsem z glavo v smislu: kaj dobim, če….? Tudi meni to ni blizu, a tako pač je. Pravih romantikov je malo.
Imam prijatelja, s katerim se veliko pogovarjava o tem. Je moški, ob katerem ženske pozabijo dihati. Poročen že dvajset let s povprečno žensko. Že od prvega dne zakona jo vara – previdno in obzirno. Ona niti ne sluti, da se to dogaja. Njegovo spoznanje: v eni osebi je nemogoče najti vse, kar ti je v življenju pomembno. Njegova žena je super gospodinja, organizirana in dobra mama. Vse to z lahkoto obvladuje, ni pa seksi mačka, ne seksa rada in tudi čustev in topline ji manjka. To pa si on poišče drugje, vendar se niti v sanjah ne bi ločil.
Vidiš, tako je življenje. Večina ljudi je – kruto spoznanje- bolj nagnjena k redu in udobju in varnosti.[/quote]
Moram komentirati ta del “da ji manjka čustev in topline”. Če je ženska dobra mama, ima sigurno čustva in toplino. Za njegove ljubice pa močno dvomim, da imajo čustva in toplino kot tudi on ne. Kaj je potemtakem dobila njegova žena? Nič, samo čednega moža in oplojevalca.
Spider, s tem otroško naivnim vprašanjem si veliko povedal o sebi. Da si pošten, iskren in da imaš kvalifikacije za predsednika Kluba romantikov Slovenije. Da imaš kljub vsemu lepo dušo.
Žal je tvoj pogled na zvezo moškega in ženske nerealen. Večina ljudi ne razmišlja tako kot ti. Tudi jaz sem to spoznala.
Po naravnih zakonih se večina ljudi, ki stopi v zvezo tam nekje do 25-leta, zaljubi in poroči, ne da bi veliko razmišljali o tem. Potem padejo v kolesje življenja – otroci, služba, bajta. Tempo je ubijajoč.
Nekateri hitro spoznajo, da so se zmotili, drugi šele potem, ko otroci odrastejo. V obeh primerih je težko izstopiti iz kolesja – otroci, navada, skupni projekti, skupno premoženje. Posledica so ločitve ali životarjenje in kompenziranje manjka drugod.
Pri večini ljudeh, ki stopajo v zvezo starejši, pa se pogled na bodočega partnerja razširi. Težje se zaljubijo ali sploh ne in razmišljajo predvsem z glavo v smislu: kaj dobim, če….? Tudi meni to ni blizu, a tako pač je. Pravih romantikov je malo.
Imam prijatelja, s katerim se veliko pogovarjava o tem. Je moški, ob katerem ženske pozabijo dihati. Poročen že dvajset let s povprečno žensko. Že od prvega dne zakona jo vara – previdno in obzirno. Ona niti ne sluti, da se to dogaja. Njegovo spoznanje: v eni osebi je nemogoče najti vse, kar ti je v življenju pomembno. Njegova žena je super gospodinja, organizirana in dobra mama. Vse to z lahkoto obvladuje, ni pa seksi mačka, ne seksa rada in tudi čustev in topline ji manjka. To pa si on poišče drugje, vendar se niti v sanjah ne bi ločil.
Vidiš, tako je življenje. Večina ljudi je – kruto spoznanje- bolj nagnjena k redu in udobju in varnosti.[/quote]
Tudi jaz imam takšnega kolega in če ne bi napisala, da je še vedno poročen, bi rekla, da gre za isto osebo. Namreč, na koncu se je izkazalo, da je imela žena zadnji dve leti ljubimca, končno je zbrala pogum in se ONA ločila od njega. On je bil pa 30 let prepričan, da niti ne pogleda drugega moškega, da je to niti ne zanima, da je lahko srečna, ker ima njega, kroničnega očarljivca.
Samo je res očarljiv in simpatičen, ženske mu jedo iz roke, škoda res, da je ženo imel za samoumevno. Saj zdaj mu je žal, a je prepozno.
Saj je v večini primerov tako. Iste sorte ptiči skup letajo. Kjer eden vara tako, da “drugi ne ve”, bo slej kot prej drugi počel enako. Taki odnosi so zelo površinski, to ni življenje dveh drug z drugim ampak življenje dveh eden mimo drugega. Vsi ptiči pa imajo zelo podobne potrebe. Če jih ne potešiš doma, jih boš drugod. Malo je takih, ki zmorejo vse doma. 😉
Še ne poskus Spiderjevega samo-tolaženja. 🙂
Prepričuješ se, da je šparčaknje dejanje iz obupa, ker si vsi želijo uživati in si dokazovati, da so vredni lepih žensk ali obratno….Ne pomisliš pa, da si večina tega ne želi, ampak si želijo resne veze, ki bo temeljila na zvestobi in spoštovanju.
Zato ne vzamejo nekoga, ki je “nižje kvalitete”, ker so obupani, ampak zato ker v njem vidijo potencialnega resnega partnerja.
Ljudi ocenjuješ le po videzu, kar je zelo omejeno.
In v čem je potem problem, če si res zadovoljen ? A ni to smisel našega življenja, da si zadovoljen ?
A je pomembno kateri po vrsti je ? Smo lahko z desetim bolj zadovoljni ?
Saj je v večini primerov tako. Iste sorte ptiči skup letajo. Kjer eden vara tako, da “drugi ne ve”, bo slej kot prej drugi počel enako. Taki odnosi so zelo površinski, to ni življenje dveh drug z drugim ampak življenje dveh eden mimo drugega. Vsi ptiči pa imajo zelo podobne potrebe. Če jih ne potešiš doma, jih boš drugod. Malo je takih, ki zmorejo vse doma. ;)[/quote]
Ne bi rekla, da je bila ona površinska, saj je “zdržala” skoraj 30 let brez drugega moškega. Sploh je ne bi ocenila za iste sorte ptico, nikakor ne. Prej bi rekla, da je končno prišla k pameti.
Ravno zato, ker je bila preveč površinska, je zdržala. Če bi šla malo globlje, bi več zahtevala, bi imela drugačne želje za nek odnos in bi nekaj ukrenila že prej, preden je prišlo tako daleč. Tako pa pač ni prišla dovolj globoko in ni razumela, ni poznala drugačne poti. Ni prišla ravno k pameti, ampak ji je preprosto dvignilo “dekl”. Vprašaj jo, koliko let se ji je že zdelo, da ni na pravi poti.
Ravno zato, ker je bila preveč površinska, je zdržala. Če bi šla malo globlje, bi več zahtevala, bi imela drugačne želje za nek odnos in bi nekaj ukrenila že prej, preden je prišlo tako daleč. Tako pa pač ni prišla dovolj globoko in ni razumela, ni poznala drugačne poti. Ni prišla ravno k pameti, ampak ji je preprosto dvignilo “dekl”. Vprašaj jo, koliko let se ji je že zdelo, da ni na pravi poti.[/quote]
Očitno se ti sploh ne sanja, kaj vse so ljudje sposobno zdržati zaradi ljubezni.
In v čem je potem problem, če si res zadovoljen ? A ni to smisel našega življenja, da si zadovoljen ?
A je pomembno kateri po vrsti je ? Smo lahko z desetim bolj zadovoljni ?[/quote]
Ni problema. Razen če te ne muči vprašanje, ali bi bil s kom drugim bolj zadovoljen. Nimaš metra, da lahko “oceniš” svoj trenutni odnos. Imaš le odnos, ki te zadovoljuje.
Forum je zaprt za komentiranje.